Anamarija Lampič
Torek, 7. 1. 2025, 4.00
1 dan, 2 uri
Anamarija Lampič
Anamarija Lampič: Tisti, ki ne strelja, tega ne more razumeti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,28
"Zdaj vem, da zmorem," je po prvih stopničkah med biatlonsko elito spoznala Anamarija Lampič.
"Vsi smo pravzaprav le čakali, da naredim tisto ničlo leže in mogoče res minimalno zgrešim stoje, pa ob tem res dobro odtečem. In to mi je zdaj uspelo v Franciji," nam je o svojih prvih osvojenih stopničkah med biatlonsko elito povedala Anamarija Lampič, ki je leto 2024 sklenila na imeniten način, s tretjim mestom na sprinterski tekmi svetovnega pokala v Annecyju v Franciji. Vedela je, da je sposobna stopiti na oder za zmagovalke, nekajkrat je bila zelo blizu, zdaj pa je dobila potrditev, ki je tudi izjemna motivacija za nadaljevanje sezone, nam je še priznala 29-letna nekdanja odlična smučarska tekačica iz Valburge.
V prvi triadi sezone svetovnega pokala je Anamarija Lampič pokazala, da je v svoji šele tretji zimi med biatlonkami že dodobra osvojila veščine, potrebne za ta šport, in se privadila na pritiske, ki jih prinašajo tekme v njenem drugem športu. Povsem razumljivo je, da ji nekaj več težav še vedno povzroča streljanje, a tudi v tem hitro napreduje. V tej zimi je v Hochfilznu ob Poloni Klemenčič ter mladima Leni Repinc in Klari Vindišar navdušila s štafeto, ko so dekleta zasedla izjemno četrto mesto, na naslednji postaji v Annecyju pa je zablestela še v posamični konkurenci in prvič v kratki biatlonski karieri stopila na oder za zmagovalke. Na sprinterski tekmi je bila celo v igri za zmago, to pa sta ji odnesla dva zgrešena strela stoje.
Tretje mesto je bila vseeno zelo konkretna potrditev, da se je leta 2022, ko je zapustila smučarski tek in si na ramena oprtala še puško, odločila prav. "Zdaj vem, da zmorem," pravi trenutno 24. biatlonka sveta. Nikoli ni skrivala, da je bil glavni razlog za njeno menjavo športa velika želja po olimpijski medalji. In projekt Milano – Cortina 2026 se za zdaj pri Gorenjki razvija imenitno. Ohranila je izjemno hitrost v teku, iz sezone v sezono, pravzaprav iz tekme v tekmo in iz treninga v trening pa je vse boljša tudi njena natančnost na strelišču. Zato se v nadaljevanje sezone podaja z obilico optimizma in zelo motivirana.
"Sprint pa je disciplina, ki mi najbolj ustreza, predvsem s strelskega vidika."
Kako veseli ste bili stopničk? Se vam je z ramen odvalil en velik kamen?
Mislim, da ne (smeh, op. p.). Ne čutim, da bi se mi odvalil kakšen kamen. Vem, da sem bila sposobna, da sem sposobna in tudi na treningih sem dobro delala. Vsi smo pravzaprav le čakali, da naredim tisto ničlo leže in mogoče res minimalno zgrešim stoje ter ob tem res dobro odtečem. In to mi je zdaj uspelo v Franciji. To je vsekakor neka motivacija za naprej. Zdaj vem, da zmorem, čeprav sem bila tudi prej ves čas zraven, blizu, ampak se ni poklopilo. Sprint pa je disciplina, ki mi najbolj ustreza, predvsem s strelskega vidika. Na tem se strelja le dvakrat, za vse preostalo bo treba še malo naštudirati, potrenirati in vztrajati naprej. Ampak mislim, da se bo tudi to s časom izboljšalo. Verjamem vase.
Tečete zelo dobro. Imate morda kaj preračunano, koliko zgrešenih strelov si še lahko privoščite, da jih nadoknadite na progi?
Zelo odvisno od dneva ter od tega, kje tekmujemo, kakšen je profil proge in kakšne so na določen dan razmere na tej. Pa seveda je odvisno tudi od tekmic. Kakšna mora imeti tudi slab dan, da se ta razlika morda še poveča, ampak na splošno pa niti nimam prav natančno naštudirano. S samo enim zgrešenim strelom bi lahko rekla, da že moram biti na stopničkah (smeh, op. p.). Ampak očitno sem lahko tudi z dvema, če preostale favoritinje grešijo. To se mi je tokrat poklopilo in mislim, da sem sposobna še več takšnih rezultatov in me to zdaj ne bo poneslo v nebo ali nebesa, da bi mislila, da sem zdaj ne vem kako dobra. Treba bo še trenirati, delati, če hočem to ponavljati ali še nadgrajevati.
"Morda me na tekmi res še malo ponese, ko grem prek sebe in me še preostale tekmovalke nekako poženejo, prisilijo, da pohitim na streljanju."
Vseeno pa je takšen rezultat potrditev, da ste delali dobro, da gre vse skupaj v pravo smer, kajne?
Da. Vem, da sem napredovala od lani. To so mi govorili tudi vsi, ki so zraven, ki vedo. Od trenerjev, pomočnikov in strelskega trenerja do sotekmovalcev. To seveda čutim in vidim tudi sama na treningih, ampak je pa to treba prenesti tudi na tekmo. Zdi se mi, da mi streljanje leže zdaj kar dobro gre, sem solidna, stoje pa še vedno zelo niham in to poskušamo izboljšati. Vsak trening izkoristimo, da bi se izboljšala. Morda me na tekmi res še malo ponese, ko grem prek sebe in me še preostale tekmovalke nekako poženejo, prisilijo, da pohitim na streljanju. Tam se vidijo te izkušnje in tam postane očitno, da sem še zadaj. Ampak, kot že rečeno, treba je delati. Se mi pa zdi, da moram razvijati samozavest, da se, ko pridem na strelišče, zavedam, da zmorem, in da odklopim vse drugo ter naredim tako, kot znam na treningu. Da pa prideš do te stopnje samozaupanja, pa moraš preprosto opraviti toliko in toliko tekem. Tisti, ki ne strelja, tega ne more razumeti (smeh, op. p.).
Večkrat ste že poudarili, da vas na teh tekmah, na katerih so neposredni obračuni s tekmicami, na strelišču malo ponese ta vrvež.
Na progi vem, da sem najhitrejša, prehitevam, pred streliščem pa tempo spustim. Imam to v sebi, vem, da moram spustiti. Ampak ko nas je toliko na strelišču, je v bistvu precej kaotično, ker se toliko dogaja, ene že streljajo, ti se postaviš, druge šele prihajajo. Tukaj še delam napake, veliko stvari me še zamoti in tukaj se vidi razlika med boljšimi in slabšimi.
Saj v tem niti približno niste izjema, to je konec koncev čar teh tekem z neposrednimi obračuni ...
Da, res je.
"Veliko opazujem, kaj počnejo preostale. Kaj delajo dobro in kaj morda slabše. Opazujem vse in seveda gledam tudi, kaj bi lahko koristilo meni, kaj bi lahko vzela."
Pa opažate morda pri najboljših, na strelišču najbolj hladnokrvnih tekmovalkah kakšne vzorce, ki bi jih bilo mogoče posnemati, prevzeti?
Jaz sem zelo vizualen ali tehničen tip, veliko opazujem, kaj počnejo preostale. Kaj delajo dobro in kaj morda slabše. Opazujem vse in seveda gledam tudi, kaj bi lahko koristilo meni, kaj bi lahko vzela. Težko je opisati, kako zdaj to zaznavam, ampak točno vem, kaj bi meni ustrezalo, kaj pa mi sploh ne bi. Ampak na splošno se pa poskušam ne naslanjati preveč na to, ker če začneš nekaj mešati in poskušati, se lahko hitro znajdeš v nekem začaranem krogu in naposled sploh ne veš več, kaj je zate dobro in kaj ne. Poskušam delati tako, kakor vem, da mi ustreza, in vztrajati na nekih svojih vzorcih, ker vem, da enkrat bo boljše.
Druga triada svetovnega pokala se začenja, dve veliki nemški prizorišči Oberhof in Ruhpolding, pa južnotirolska Anterselva, na teh je vedno ogromno ljudi, tudi nekaj izkušenj z njimi že imate. Kako so vam všeč ta tekmovališča?
To so res tri prizorišča, na katerih je največ ljudi, in lahko rečem, da mi je nekako najbolj pri srcu Anterselva. Pa ne le zato, ker je to Italija, ampak mi je na splošno bolj domače. Tam sem več trenirala tudi v tekaških časih. Tam mi je ljubše. Najmanj nekako Oberhof.
"Letos sem celo razmišljala, da bi Oberhof izpustila."
Zaradi vremena?
Kaj pa vem. Morda tudi zato, ker je tam tekma vsakič neposredno po novem letu in zdaj že tretje leto tja odhajam po prehladu ali bolezni in tam nikoli nisem bila v neki dobri tekaški formi. Priti na neko takšno prizorišče s težkimi progami neposredno po bolezni je kar "masaker". Letos sem celo razmišljala, da bi Oberhof izpustila, ker med božično-novoletnimi prazniki nisem trenirala toliko, kolikor bi si želela, ravno zaradi bolezni. Ampak sem se naposled odločila, da grem, bom pa te tekme vzela bolj kot nekakšen dober trening. Ob tem bom trenirala tudi posebej. Vem, da bo težko, ampak za nadaljevanje sezone je to edina možnost, da potreniram in zraven še tekmujem. Bo težko, ampak zagotovo se bo obrestovalo za Ruhpolding in Anterselvo.
Lepo je slišati, da vam Anterselva tako ustreza, najbrž vsi vemo, zakaj ...
Res je, vsi vemo (smeh, op. p.). Tudi letos sta dva izmed mojih glavnih ciljev zagotovo Anterselva in Lenzerheide. Tam hočem narediti neke dobre tekme, sploh v Anterselvi, da dobim potrditev in da se tam dobro počutim prihodnje leto.
