Od trenerja olimpijskih prvakov do Pande za kitajske smučarje

Foto: Vid Ponikvar Če vas je v zadnjem tednu pot zanesla v Kranjsko Goro, odeto v jesenske barve, kjer se ob zvoku številnih delovnih strojev pospešeno pripravljajo na zimsko sezono, ste morda naleteli na večjo skupino mladih Kitajcev. Gre za kandidate za olimpijsko reprezentanco v smučarskem krosu. Medtem ko za kitajski deskarski pogon skrbi Peter Kotnik, tamkajšnjo smučarsko piramido pa je pomagal graditi Pavli Čebulj, ima škarje in platno v tej atraktivni disciplini smučanja prostega sloga v rokah Primož Vrhovnik.

Mlajši brat nekdanjega slalomskega prvokategornika Matjaža Vrhovnika sicer velja za očeta te mlade panoge v Sloveniji. Sprva je bil tudi sam tekmovalec, nato pa je kot trener do prvih uspehov popeljal Sašo Farič in predvsem Filipa Flisarja.

V preteklih sezonah je služboval v kanadski reprezentanci, kjer se je podpisal pod kar nekaj odmevnih rezultatov. Krona vsega pa so bile olimpijske igre v Pjongčangu, kjer je Brady Leman slavil zmago v moški konkurenci, pri dekletih pa sta Kelsey Serwa in Brittany Phelan poskrbeli za dvojno zmagoslavje.  Kitajci, ki se želijo do olimpijskih iger 2022 zbližati tudi s smučarskim krosom, so to označili za več kot ustrezno referenco in Primoža Vrhovnika zvabili v Peking.

Kitajci so v (akrobatskih) skokih in snežnem kanalu velesila, v krosu pa so popolnoma nepopisan list.
Sprejel sem izziv vodenja kitajske reprezentance za smučarski kros. Gre za povsem novo ekipo, ki jo sestavljajo smučarji iz kitajskih provinc. Dodelili so mi 23 smučarjev, ki so stari med 14 in 28 let. Ob 14 smučarjih in devetih smučarkah so mi dodelili še kitajske trenerje, sam pa sem dodal še slovenskega kondicijskega trenerja in fizioterapevta ter hrvaškega serviserja. Poudaril pa bi, da gre za ekipo v ustanavljanju. Oblikovanje reprezentance je prvi cilj. S tem namenom se nameravam po novem letu podati na kitajsko turnejo, kjer želim dodatno preveriti njihovo bazo smučarjev, tako v alpskih disciplinah kot v prostem slogu.

Verjetno ni skrivnost, da so se Kitajci projekta lotili z mislijo na Peking 2022. A časa za pravo mednarodno konkurenčnost  je verjetno premalo …
Smučarski kros je zelo zahtevna disciplina, jaz pa po drugi strani nisem čarovnik. Priznati moram, da tekmovalcev sicer še nisem videl na snegu, tako da bi se vzdržal povsem konkretnih napovedi. Uspeh bi bil, če bi lahko enega ali dva popeljal do olimpijskih iger. V prvem letu ustanavljamo ekipo, udeleževali pa se bomo tekem FIS. Za evropski in svetovni pokal Kitajci še niso dovolj zreli.

Si ob pogovorih Kitajci niso obetali več?
Kitajci so realni. Zavedajo se, da si ne morejo obetati osvajanja kolajn. To so sprejeli. Nato smo se lotili dela. Skoraj dva meseca smo skupaj trenirali na vodnih skakalnicah in začeli kondicijske priprave. Dobil sem širšo sliko. Zdaj smo v Sloveniji, kjer bodo še naprej trenirali. V kratkem pa odhajamo tudi na prvi trening na ledenik Pitztal. Vsaj do konca leta bomo nastanjeni v Kranjski Gori. Kako bo naprej, še ne vem, a zanesljivo bo naša baza nekje v Evropi. Najraje prav v Kranjski Gori.

Kitajski pogled proti olimpijskim igram 2022

Kakšne so proračunske omejitve? Kaj si lahko privoščite?
S proračunom nimam stika. Moja naloga je, da predstavim, kaj potrebujemo za delo, vodstvo zveza pa mi poskuša ugoditi. Pri tem so večinoma uspešni, čeprav zaradi kitajske kulture in politike delovanja to traja malce dlje, kot pa smo vajeni v Evropi. Lahko bi dejal, da dobimo, kar potrebujemo.

Ste že naleteli na odgovor, da česa ni mogoče izpeljati?
Ne. Ponavljam, potrebujejo pa čas.

Kitajska je zaradi velikosti, zgodovine, kulture in tudi režima specifična država. Ste naleteli tudi na kakšno negativno izkušnjo?
Kjerkoli delaš, se boš spopadel s pozitivnimi in negativnimi izkušnjami. Kitajska kultura je res specifična. To je dejstvo, ki ga moraš sprejeti. A če se lahko v Sloveniji prilagodiš Korošcem in Kranjskogorčanom, potem se lahko v tujini tudi Kitajcem. Ne, ne pričakujem večjih težav.

Pod njegovo taktirko sta trenirala Brady Leman (skrajno desno) in Filip Flisar (levo), zdaj se je Primož Vrhovnik preselil na Kitajsko. Foto: Getty Images

Kako težavna je komunikacija?
Na tem področju imam nekaj težav. Tekmovalci namreč ne govorijo angleško. Tudi med trenerji se lahko sporazumevam le z enim. Ta trener je zato tudi prevajalec. Zaradi tega smo se že lotili tudi skupnega učenja angleščine. Zdaj pa si pri pogovoru veliko pomagam tudi z mimiko.

Kaj pa imena?
Primož je za njih pretrd zalogaj, zato so me poimenovali "coach Panda". Po drugi strani pa sem tudi jaz za njih izbral angleška imena. No, zdaj poznam že vse.

Gre za velikanski preskok. Od Kanade, kjer ste osvajali kolajne na največjih tekmovanjih, do Kitajske, kjer se še učijo abecede smučarskega krosa.
V svetovnem pokalu sem deloval kar 15 let. Sprva s Slovenci, nato s Kanadčani. Težko se je stalno vzpenjati, moraš pa kot trener dajati vse, kar imaš. Stalno. To te iztroši. Pozna se tudi na drugih ravnem življenja. Potreboval sem spremembo in drugačno delo. Je pa tudi to izziv.  

Sportal Filip Flisar: Večno ne moreš biti športnik, oče pač

Spomini na Kanado, predvsem na Pjongčang 2018?
Lepi. Tudi zaradi tega so moji mostovi do Kanade še vedno trdni. Pjongčang? Lepa zgodba, predvsem kot celota. Tako sem jo tudi sprejemal. Po moški tekmi si nisem privoščil niti malega piva. Ne, nismo proslavljali, saj smo čakali na žensko preizkušnjo in nato kar na konec sezone.

S Kitajci naj bi sodeloval (vsaj) štiri leta. Foto: MaPa Kako pa kot oče tega športa pri nas gledate na razvoj krosa v Sloveniji?
Poskušal sem. Tako pod okriljem Smučarske zveze Slovenije kot tudi s smučarsko akademijo. Čutil sem zagon, a preskromno vključevanje vse okolice. Predvsem pa se je pogosto čutil negativen odnos alpskih disciplin. "Eh, kaj boš vozil kros, ki je nevaren," se je pogosto slišalo. Bolj modro bi bilo, če bi tudi alpski smučarski kros lahko razumeli kot dopolnilni trening. Danes? Na vlak za Filipom Flisarjem se žal niso dodajali vagoni, ki bi poskrbeli za dolgoročno zgodbo.

Kaj pa Filip Flisar, ki se je odločil za nadaljevanje kariere? Ga vidite tudi v Pekingu 2022?
Filip je v najboljših smučarskih letih. Na ravni znanja spada med pet najboljših na svetu. Že ko sem ga prvič videl, sem dejal, da je ta fant lahko najboljši na svetu. To je tudi dokazal. Menim pa, da bi lahko še kaj dodal.

Je to izziv zanj ali za okolico?
Na to vprašanje ne bi odgovarjal. Menim pa, da ima dobro podporo.

Kako pa gledate na razvoj smučarskega krosa kot mlade discipline na svetovni ravni?
Spominjam se prvih let, ko se je smučarski kros znašel pod okriljem FIS. Vse skupaj je, če pogledamo današnji ustroj, neprimerljivo. Kros je povsem enakovreden alpskemu smučanju. Tudi v fazi priprav in posvečanja pozornosti različnim segmentom.  Spominjam se, ko se je pred leti izkušeni slovenski serviser Slavo Mulej preselil iz alpskega smučanja v naš šport. Ko je prišel na štart, je izbuljil oči, ko je uvidel, na kakšni ravni je kros.

"Filip bi lahko še kaj dodal," o nekdanjem varovancu pravi Vrhovnik. Foto: Vid Ponikvar

Kot nekdanji alpski smučar verjetno vsaj z enim očesom še spremljate tekme svetovnega pokala. Bi za katerega tekmovalca rekli, da je po načinu smučanja in drugih značilnostih primeren za uspešen prehod v smučarski kros?
Ker se koledarji tekem prekrivajo, nisem povsem na tekočem s smučarskim dogajanjem. Vem pa, da je bil Italijan Stefan Thanei pred selitvijo v kros med drugim tudi osmi na smuku v Kitzbühlu, v našem športu pa je bil le dvakrat med osmerico. Smučarski kros je torej že tako izoblikovan šport, da novinec preprosto ne more udariti kar čez noč.

A tekmovalci v smučarskem krosu vendarle še vedno prihajajo iz vrst alpskih smučarjev …
Smučar prostega sloga mora biti vsestranski smučar. Alpsko znanje je torej več kot dobrodošlo. Znan je švicarski model, kjer si smučar od petega do petnajstega leta kopiči smučarsko znanje, nato pa se odloči, na katero pot se bo podal.

Sportal Söldnu zelena luč, a tudi domača naloga