Peter Prevc
Planica
Petek, 28. 3. 2025, 4.00
20 ur
Intervju
Peter Prevc ob prelomnici izpostavlja: Potrebujemo pravo smučarskih skokov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,34
Peter Prevc je spregovoril tudi o razkriti aferi Norvežanov z dresi in opozoril, da smučarski skoki potrebujejo nova pravila.
Mineva leto dni od veličastnega sklepa bogate kariere smučarskega skakalca Petra Prevca, brez katerega si polete v Planici težko predstavljamo. Tudi letos vse skupaj spremlja od blizu, a v drugačni vlogi, kot smo ga bili vajeni. Po dolgih četrtkovih kvalifikacijah si je vzel čas tudi za Sportal in spregovoril o več temah, od sijajne sezone sestre Nike in brata Domna, norveške afere, prelomnice, na kateri so se znašli skoki, nujnosti novih pravil in prava smučarskih skokov, do fundacije, ki sta jo ustanovila z ženo, pripravništva, izgradnje vetrovnika.
Leto dni mineva od lepega dogodka v Planici ob koncu vaše kariere. So se spomini kaj vrnili?
Ne, danes še ni bilo časa (smeh, op. a.). Planica je res poseben dogodek, dogaja se ogromno stvari, veliko ljudi srečaš, ti "flash backi" so bili morda malo bolj prisotni pred nekaj dnevi, ko je bilo ravno leto dni in so ljudje o tem pisali na družbenih omrežjih. So pa lepi spomini.
Vas je v kakšnem trenutku med kvalifikacijami zasrbelo, da bi še kdaj poleteli tu v Planici?
Prejšnji teden, ko smo snemali video, me je. Takrat sem si rekel, da morda še kdaj grem, ampak zgolj za svojo dušo in brez tekmovanja.
Pred letom dni je v Planici takole končal kariero, v zadnjih mesecih pa se je veliko naučil o tem, kako poteka sponzorski proces.
Ko sva pred nekaj meseci govorila, ste rekli, da se izobražujete tudi v sponzorskih smereh. Je to končano ali še širite ta obzorja?
Tam sem svoje pripravništvo sklenil, v podjetju so mi razkazali, kako sploh deluje, spoznal sem oddelke, to, koliko kamenčkov je potrebnih za mozaik. Na koncu so me dali v oddelek za sponzorstva, kjer sem delal neke vrste raziskovalno nalogo. Zelo veliko sem se naučil, tudi o iskanju in zbiranju podatkov, o tem, da moraš, preden se stvari lotiš, marsikaj preveriti.
Z novimi znanji vam je ta sponzorski del precej bolj jasen, kot ko ste bili skakalec.
Zagotovo. Sponzorstvo je zahtevno. Športnik bi najraje videl, da bi mu dali denar, on pa bo imel nalepko na opremi in je to to. A svet je postal takšen, da je samo dati nalepko premalo. S sponzorstvom ti samo dobiš neke vrste pogodbo do uporabe tekmovalca, s katerim moraš, da je sponzorstvo na koncu uspešno, potem načrtovati in izvajati še dodatne aktivnosti.
Z ženo sta ustanovila fundacijo, ki bo izobraževalna na zelo širokem področju.
Pozimi ste omenili tudi skupni projekt z ženo Mino. Lahko danes poveste o tem kaj več?
Ustanovila sva fundacijo, ki bo nekako izobraževalna, ampak na zelo širokem področju. Sva pa sčasoma ugotovila, da to s seboj prinese ogromno odsotnosti enega ali drugega ali pa kar obeh, tako da sva dala to bolj na "slow motion" in se bolj počasi premika. Če bomo našli sredstva, super, so pa prva predavanja skoraj končana.
Kakšna je osnovna ideja, princip fundacije?
Ideja je izobraziti oziroma dati pripomočke in moč tako nam, staršem, kot delavcem v športu, trenerjem. Da vsi ti dobijo malce globlji vpogled v mlajše člane družbe. Kaj se njim dogaja, zakaj se jim določene stvari dogajajo. Da bi vsi skupaj bolje razumeli, zakaj se na primer otrok vrže na tla in da takrat ne glede na to, kaj mu rečeš, ne bo slišal ničesar.
A tu ne gre le za mlajše športnike?
Ne, šport je le en del, gre za širšo sliko. Mislim, da je šport koristen del družbe, predvsem gibanje je pomembno. To jih želimo naučiti, sem pa pri profesionalnem udejstvovanju sam zagovornik, da se to zgodi čim kasneje. Otrok mora najprej znati vse delati, nato pa ugotoviti, kam ga vleče.
Pogosto se specializacija zgodi prezgodaj, saj se vsak bori, da bo imel čim več članov, saj so na ta števila članov, treningov vezana sredstva, ki jih dobiš od občin, fundacij. Mislim, da bo treba tu narediti širšo spremembo. Nočem, da to, kar zdaj govorim, izpade kot kritika. To je zgolj opažanje in spodbuda za razmišljanje, ali je to res potrebno.
Eden od njegovih projektov je vezan na vetrovnik, ki naj bi odprtje dočakal oktobra.
Koliko pa ste vpleteni v zgodbo vetrovnika, ki nastaja v Žirovnici?
Vse bolj. Tam sem eden od investitorjev. Prek mojega podjetja se usklajuje vsa gradnja v Sloveniji – koordinacija, dobave, roki, spremljanje poteka gradnje. Smo vez med Švedi in gradbinci tukaj v Sloveniji. K nam bodo prišli inštruktorji z vsega sveta, nekateri potrebujejo vizume, tu so postopki zaposlitve, prebivanja …
Kako daleč je projekt?
Oktobra se bo odprlo. Dve nadstropji že stojita.
Gre za ogromno pridobitev za slovenske športnike.
To bo pridobitev za vse. En namen koriščenja bo turistični, predvsem pa bodo skoki tukaj zelo veliko pridobili, ker je do Švedske (slovenski skakalci so hodili v vetrovnik v Stockholm, op. a.) šest ur z letalom. Ves denar, ki so ga morale prej ekipe vložiti v pot in nastanitev, bodo lahko zdaj kombinirali tukaj – od Bischofshofna, Beljaka do Planice, Kranja. Po drugi strani je tudi razširjena dejavnost "wingsuit", za katero nisem vedel, da je tako množična.
"Kazen je takšna, kakršna je lahko, ker ni pravil, saj tega nihče ni predvidel."
Ustaviva se še pri razkriti aferi Norvežanov z dresi. Verjetno vsi iščejo neke meje, do kam je mogoče iti. Kako vi gledate na to?
Nekaj je moralo biti zelo narobe, da je šlo to v medije, saj se je večina stvari po navadi reševala "v hiši".
Torej je imel nekdo določen namen, da je to spravil v javnost?
Morda. Morda so bili pri FIS že kdaj prej opozorjeni, da se to dogaja ali da kdo drug kaj dela. Če se ne ukrepa, če pred šolo ni radarja, jih bo zelo malo peljalo po omejitvah. No, morda pred šolo še bodo, a drugje pa ne ...
Norvežani so šli res čez mejo. Nekaj je, da imaš en centimeter prevelik dres, kar je mogoče verjeti, da se ti je po nesreči zgodilo, drugo pa je, da dres razparaš, čeprav točno piše, da ga ne smeš, zamenjaš čipe, všiješ notri dodaten material in nazaj zašiješ. To je takšna kršitev, da če kdo to vidi in tega policist ne vidi, si prisiljen dati v javnost, da to vidi.
Ob tem se lahko vprašamo, kaj morda dela kdo drug, pa se ga pri tem ne dobi.
"Nekaj je moralo biti zelo narobe, da je šlo to v medije, saj se je večina stvari po navadi reševala "v hiši"."
Ravno zato pa potrebuješ več policistov, kontrolorjev. Tako pač je. Lahko povem, kaj sem videl v Oslu. Fluor je prepovedan. Vsak tekmovalec, ko pride v cilj, odda smuči, kontrolorji pa jih odnesejo na kontrolo, nakar jih serviserji pridejo iskat. Kar verjetno ni poceni, če moraš vse te ljudi plačati.
Treba je ločiti tehnični napredek in goljufijo. Ko je Slatnar za Laniška naredil okovje, je bilo to dovoljeno. Ker ni bilo možnosti, da bi to preostale nacije imele – oziroma niso mogle v tistem času testirati, ker je bila novoletna turneja že v teku –, so to prepovedali. To je bil odličen primer tehničnega napredka, ko je nekdo s svojim razmišljanjem nekaj dobrega naredil, a je bil nato utišan.
Po drugi strani pa nemškega okovja ne moreš kupiti in nanj čakaš eno leto.
In ga Nemci lahko kljub vsemu uporabljajo.
Da.
Bo torej zdaj potreben "reset"?
Treba si bo priznati napako, se usesti, sklicati strokovnjake, morda tudi iz drugega športa. Pri formuli 1 so denimo tri diskvalificirali po tekmi in ni bilo nobene afere in slabe vesti. Treba si je priznati, da potrebuješ strožji nadzor, da smo ljudje pokvarjeni oziroma v želji po napredku bomo preizkušali meje, šli naprej, dokler nas ne ustavijo. Poklicati je treba strokovnjake. V kolesarstvu imaš 15 strani pravil samo za okvir, kakšen je lahko in kakšen ne sme biti.
"Z lahkoto. A vprašanje je, ali je FIS pripravljena sploh vzeti takšnega, ki je tako neposreden in odkrit do drugih," pravi o tem, ali je pripravljen delovati v kateri od funkcij pri FIS.
Kakšna se vam zdi kazen? Nekateri so trenutno v suspenzu.
Kazen je takšna, kakršna je lahko, ker ni pravil, saj tega nihče ni predvidel.
Smučarski skoki torej potrebujejo nova, jasna pravila.
Potrebujemo pravo smučarskih skokov.
Ste pripravljeni sodelovati pri ustvarjanju?
Da, ker sem vedno najbolj "siten", ko kaj berem in vidim, da se da iti mimo tega.
Se vidite na kakšni funkciji FIS?
Z lahkoto. A vprašanje je, ali je FIS pripravljena sploh vzeti takšnega, ki je tako neposreden in odkrit do drugih, kot sem sam.
Peter Prevc je v intervjuju spregovoril tudi o bratu Domnu in sestri Niki:
"On je skoraj edini na svetu, ki lahko še pri ekstremnih daljavah lahkotno pristane, saj smo videli, kaj je naredil v Vikersundu."
Domen je včeraj zgodaj zjutraj na treningu navdušil z 246,5 metra in je vodilni v seštevku poletov. Kako spremljate njegove zadnje predstave, ko znova dokazuje, kako odličen letalec je?
Občuduješ ga, ker je trenutno nekako ugotovil "foro" tega športa bolj kot preostali. On uživa v letenju. Ima nekaj stvari, na katere mora paziti, a ko vidiš njegovo pozicijo v zraku, veš, da bo šlo daleč, in si zelo pomirjen. On je skoraj edini na svetu, ki lahko še pri ekstremnih daljavah lahkotno pristane, saj smo videli, kaj je naredil v Vikersundu.
Tudi sami ste bili na Norveškem, kjer ste dobili tudi posebno priznanje. Za kaj točno je šlo?
To je bil na nek način tudi namen mojega obiska. Klicali so me iz odbora medalje Holmenkollen, ki jo podeljujejo že več kot sto let. Kralj jo podeli trem, štirim športnikom, ki so zaznamovali areno Holmenkollen.
Tokrat so med trojico izbrali še mene in mi to, ker nisem več športnik, povedali, saj sicer tega prej ne veš. Vprašali so me, ali bi prišel gor, tako da sem samo malo podaljšal. Še časovno se je dobro izšlo, saj sem lahko šel še Niko pogledat, pa čeprav je potem odpadlo. Ogledal sem si še tekmo smučarskega teka, na katerega so Norvežani nori. Zanimiva izkušnja je bila, ker si ti na štadionu, oni pa so nekje za teboj v gozdu.
"Ona je zagotovo mentalno zelo močna, saj je zunanje stvari ne zmedejo. Zna ostati v svojem svetu in se z drugimi ne obremenjuje."
Omenili ste Niko. Presežkov za opis njene sezone počasi zmanjkuje. Kakšen pa je vaš bratski pogled na končano tekmovalno obdobje?
Zadovoljen sem in pomirjen. Ko vidim nekoga, sploh, če je iz moje družine, da odlično dela to, kar zna in kar ga veseli, tudi mene s tem dvigne.
Mnogi so ob njeni sezoni izpostavili psihološko trdnost, da se ob vseh pritiskih, na primer na svetovnem prvenstvu, kjer odloča ena tekma, ni zlomila. Kaj pravite o tem dejavniku pri Niki?
Ona je zagotovo mentalno zelo močna, saj je zunanje stvari ne zmedejo. Zna ostati v svojem svetu in se z drugimi ne obremenjuje. Pri športu je tako, da moraš imeti pozornost na sebi in drugih ne gledaš. Ti moraš nadgraditi sebe, da boš lahko druge premagal.
Kako ste si vi pomagali ob pritiskih, da ste ostali močni?
Ko sem bil tam od 13. do 16., je bilo vse lahko, ker sem napredoval iz tedna v teden, iz meseca v mesec. Če pa ni šlo, sem pa stvari lahko hitro popravil. Pozneje sem imel kar precej težav, bilo je kar turbulentno.
Najprej poskušaš z jezo in močjo, potem pa vidiš, da to ne deluje, in moraš iti nazaj in se vprašati, zakaj to delaš. Dokler so odgovori zunanji dejavniki, ne moreš biti uspešen.
Preberite še:
