Sreda, 8. 3. 2023, 9.40
1 leto, 8 mesecev
Intervju z Robertom Kranjcem
Robert Kranjec zna marsikaj pogoltniti, navadi se na vsakega
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,27
1
Robert Kranjec je pomemben član slovenske skakalne reprezentance. Skrbi za skakalne drese, ki so pomemben del tega športa.
Za uspeh se morajo v celoto sestaviti vsi delčki. Ni le posameznik tisti, ki je zaslužen za vse. Nič drugače ni v slovenski skakalni reprezentanci. Zlata so se res veselili Timi Zajc dvakrat ter enkrat Anže Lanišek, Žiga Jelar in Lovro Kos, a je v ozadju v strokovnem štabu širši ustroj, ki jim je pomagal do tovrstnih podvigov. Pomemben kamenček v mozaiku je tudi nekdanji skakalni šampion Robert Kranjec, ki skrbi za skakalne drese, o katerih je spregovoril v pogovoru za Sportal.
"Glavna težava je, da želijo biti skakalci nižji. Učijo se pravilno postaviti, da so nižji. Ker so nižji, so pod BMI in imajo manj kilogramov. Posledično imajo res krajše smuči, a se trenutno išče večjo oporo pri dresih kot pri smučeh," je pred kratkim za Sportal povedal skakalni strokovnjak Jelko Gros, ko je beseda nanesla na indeks telesne teže (BMI).
Dresi so tako postali eden od ključnih delov smučarskih skokov. Bili so že v preteklosti in nič drugače ne bo v prihodnje. V slovenski reprezentanci je Robert Kranjec eden od tistih, ki skrbijo za skakalne drese. Že v času kariere se je veliko ukvarjal z njimi, jih šival in kopiral, kar je opazil pri večjih skakalnih nacijah.
Praktično takoj po koncu kariere, vse od leta 2020, skrbi za drese slovenskih skakalnih reprezentanc. Razumljivo se je tudi sam na nedavnem nordijskem svetovnem prvenstvu v Planici veselil dveh zlatih skakalnih medalj, ki jima je "družbo" delala še bronasta s tekme mešanih ekip.
Kako ste doživeli medalje na nordijskem svetovnem prvenstvu v Planici?
Če bi dekleta naredila lep telemark, bi bile tri zlate. Na več ne bi mogel upati, si želeti. Zelo sem vesel, da sem del ekipe. Še veliko lepše pa bi bilo, če bi bilo, roko na srce, več domačih navijačev.
Srce mu je zaigralo, ko so fantje skočili do zlate medalje, ki jo je Timi Zajc pred tem osvojil tudi na posamični tekmi na Bloudkovi velikanki.
Kakšna čustva so vas prevzela, ko je Timi Zajc osvojil zlato, dan pozneje pa še ekipa?
Ko sem jo sam osvojil, mi je bilo dobro, ker je bila vsa ekipa zraven. Zdaj me kot člana štaba veseli, ko jih vidiš zadovoljne, vesele. To mi največ pomeni.
Dresi so zelo pomemben del, sploh v zadnjem obdobju. Kako težko delo je izdelovanje in šivanje dresov?
Videti je, da zašiješ in greš, vendar je psihološko zelo obremenjujoče. Na vsakega skakalca lahko vplivaš. Tudi ko mu ne gre, moraš biti z njim, ga poslušati. Velikokrat je prej kriva oprema kot skakalec sam. Tako je. Sam sem bil v tem športu in hitro začneš iskati napake drugje kot pri sebi. Zdaj sem že vsakega posameznika navajen in znam marsikaj pogoltniti.
Ali ste potem kaj nervozni, ko ob dobrih dosežkih čakate na zadnjo besedo kontrolorja, ki pove, ali je skakalčev dres brezhiben ali ne?
Ne. Če bi bil jaz kontrolor, niti eden ne bi prestal kontrole.
Zakaj?
Ker lahko kombinezon en centimeter dvigneš ali znižaš in ti lahko, ko začneš meriti, mera skače tudi po štiri centimetre. Če ne bi bilo malce tolerance, bi bili lahko vsi diskvalificirani.
Torej bi bili strogi, če bi opravljali tovrstno delo?
Strog. Naredil bi tako, da bi bilo pošteno za vse, od Kazahstanca do Slovenca. To sezono pač ni tako.
Koliko kot ekipa vlagate v drese? Koliko je razvoja?
Letos sem naredil tri različne kroje za vsakega, da smo na koncu našli, kaj komu v tej sezoni ustreza. Za enega potrebuješ dve uri, da mu zrišeš dres.
Kdo je najzahtevnejši?
Najbolj zoprn je Jelar. Imava kar bitke, ampak se zelo zabavava.
Najmanj?
Žaba (Anže Lanišek, op. a.) in Timi (Timi Zajc, op. a.).
1