Sreda, 15. 2. 2023, 8.04
9 mesecev, 2 tedna
Lastnik energetsko potratne hiše našel ugoden sistem ogrevanja
Prepričanje, da so do okolja prijazni sistemi ogrevanja, ki omogočajo velik prihranek celo v času draženja energentov, namenjeni zgolj novogradnjam, je zmotno. To potrjuje zgodba lastnika energetsko potratne stare meščanske hiše iz Logatca, ki je brez dodatne izolacije našel za naravo in denarnico prijazen sistem ogrevanja in hlajenja doma z geotermalno toplotno črpalko. Na tak način je mogoče za ogrevanje hiše in sanitarne vode v primeru menjave peči na olje z geotermalno toplotno črpalko prihraniti kar do 85 odstotkov.
Starejši objekti so ponavadi slabše izolirani
Nakup ali lastništvo starejšega objekta lastnikom resda prihrani številne skrbi, ki jih investitorjem povzroča gradnja, a to pomeni, da morajo sprejeti vse danosti že obstoječe hiše. Ko je govora o starejših objektih, pa naj gre za meščanske hiše ali tiste na podeželju, je ena najpogostejših pomanjkljivosti zagotovo slaba izolacija in z njo uhajanje toplote, kar povzroča višje stroške ogrevanja.
Notranja temperatura v takšnih hišah pogosto niha. Če lastnik dopusti, da se ob njegovi daljši odsotnosti objekt občutno ohladi, ga je nato težje ogreti oziroma traja dlje časa, da objekt ponovno doseže želeno temperaturo. Številni lastniki starejših objektov si tako želijo ogrevalnega sistema, ki bi bil med drugim tudi prijaznejši do uporabnika.
Čeprav velja prepričanje, da je treba sprva poskrbeti za ustrezno izolacijo objekta, pa to ni nujno res. Geotermalne toplotne črpalke namreč omogočajo več udobja in nižje stroške, četudi se ne odločite za dodatno izolacijo svojega doma.
Najprimernejši način ogrevanja in hlajenja energetsko potratnih objektov
Kljub vsesplošni priljubljenosti toplotnih črpalk zrak/voda te niso najprimernejša rešitev za starejše objekte s slabšo izolacijo. Tudi v primeru vgradnje najkakovostnejše toplotne črpalke bo ta le stežka dosegala ugodne bivalne temperature, poleg tega pa bo račun za ogrevanje previsok. Še posebej ob trenutnih cenah električne energije. Zato v podjetju Atlas v primeru starejših, slabo izoliranih objektov na osnovi dolgoletnih izkušenj strankam vedno svetujejo vgradnjo geotermalne toplotne črpalke.
Tako so tudi lastniku večje in energetsko potratne meščanske vile v Logatcu svetovali vgradnjo geotermalne toplotne črpalke Thermia Atlas 18 Duo z ločenim 300-litrskim bojlerjem. Gre za najmočnejšo geotermalno črpalko za hiše, ki jo ponuja ta proizvajalec. Ponaša se z enim najvišjih energetskih izkoristkov med vsemi modeli na trgu ter omogoča najnižje obratovalne stroške.
Izjemen prihranek pri ogrevanju starejše hiše
Prihranki pri uporabi geotermalne toplotne črpalke v primerjavi z drugimi sistemi ogrevanja so tako na mesečni kot letni ravni izjemni. Ocena stroška za meščansko hišo v Logatcu, za katero je po priporočilu podjetja Atlas lastnik izbral črpalko Atlas 18 Duo 400V, je znašala 1.690 evrov na leto, v kar je zajeto tako ogrevanje prostorov kot tudi sanitarne vode. Na letni ravni v primerjavi s prvotnim načinom ogrevanja lahko lastnik meščanske hiše prihrani kar 5.658 evrov.
Potek vgradnje geotermalne toplotne črpalke v starejšem objektu
V podjetju Atlas se na povpraševanje odzovejo hitro. Na podlagi temeljitega pogovora in dostopnih podatkov ocenijo, katera geotermalna toplotna črpalka je za dotični objekt najprimernejša. Stranki pripravijo predviden izračun porabe, z geologinjo pa ocenijo geološko podlago in določijo število potrebnih sond ter globino izkopa zanje. Z lastnikom objekta določijo mesto priključitve na obstoječi sistem ter mesto preboja za povezavo z geosondo.
Po potrditvi naročila sledijo izkop in namestitev geosonde, preboj v objekt in namestitev povezav, dostava opreme in montaža. Celoten postopek se konča z zagonom črpalke. Kot je povedal lastnik hiše iz Logatca Gregor: "Zelo sem zadovoljen, stroški so zares nizki. Celo manjši, kot so jih v podjetju Atlas predvideli. Dela so potekala načrtovano, vsa dela so vodili oni, jaz sem dejansko le kimal."
Najprimernejša rešitev tudi za novogradnje
Številni graditelji in investitorji novogradenj se odločajo za izredno priljubljene nizkoenergijske objekte. Ti namreč obljubljajo najnižje obratovalne stroške, zato tudi pri izbiri sistema za ogrevanje in hlajenje iščejo zanesljive in najnovejše rešitve z najvišjim izkoristkom, ki jih bodo uporabljali dolgotrajno ter s čim manj vzdrževanja. Takšen učinkovit in varčen sistem ogrevanja z zadostno količino tople sanitarne vode zagotavljajo geotermalne toplotne črpalke.
Čeprav nizkoenergijske novogradnje večino časa v letu potrebujejo le minimalno moč za ogrevanje, je v določenih ekstremnih pogojih zaželeno, da imajo na voljo višjo moč in kratek čas ogrevanja sanitarne vode, kar omogočajo prav geotermalne toplotne črpalke.
Črpalka, ki ne povzroča hrupa, ima manjšo porabo elektrike in dvakrat daljšo življenjsko dobo
Priporočljivo je, da začnete o sistemu ogrevanja in hlajenja razmišljati že v zgodnjih fazah načrtovanja gradnje novega objekta. Vsekakor pa v primeru odločitve za geotermalno toplotno črpalko ne bo prepozno niti, če se zanjo odločite kasneje, že v času gradnje.
Prednosti geotermalne toplotne črpalke so številne. Deluje namreč praktično brez vzdrževanja, ne povzroča hrupa, ima manjšo porabo elektrike in dvakrat daljšo življenjsko dobo, geosonda pa je praktično večna.
Pri lastniku nizkoenergijske novogradnje iz Dobove so se v podjetju Atlas odločili za montažo geotermalne toplotne črpalke Thermia Calibra Eco 8, katere grelna moč se prilagaja med dvema in osmimi kilovati.
Letni strošek delovanja geotermalne črpalke v novogradnji
V primerjavi z uporabo geotermalne toplotne črpalke v starejšem, slabše izoliranem objektu je poraba v novogradnji – še posebej, če je ta nizkoenergijska – še nižja. Po dozdajšnjih izkušnjah v tovrstnih hišah po oceni podjetja Atlas stroški ogrevanja prostorov in sanitarne vode v novogradnji z geotermalno črpalko Calibra Eco 8 400V znašajo le 361 evrov, od tega 177 evrov za ogrevanje prostorov in 184 evrov za ogrevanje vode. Čeprav se zdi skoraj neverjetno, je to strošek ogrevanja na letni ravni.
