Novi trend: montaža peletnih gorilnikov na obstoječe peči

Pred začetkom nove kurilne sezone je dobrodošlo, da odpremo vrata dimnikarski službi. "Kurilna sezona uradno traja od 1. oktobra, zato je v tem času dobro razmisliti, kakšne so naše peči, še posebej, če so bile v poletnih mesecih izklopljene," pove Simon Dovrtel, podpredsednik sekcije dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Peč na trdo gorivo je treba očistiti štirikrat na leto, peč na biomaso dvakrat, peč na olje in plin pa enkrat.

"Reden letni pregled dimnikarska služba opravi zato, da preveri, ali so naprave še v takšnem stanju kot prej in ali so še varne za nadaljnje delovanje. Preveri se, ali se je zgodila kakšna sprememba, ki bi lahko vplivala na pravilnost delovanja," razloži Dovrtel. Če smo sanirali dele hiše, na primer fasado, okna, lahko nastanejo zapore zraka. "Dovod zraka do naprave je zelo pomemben," poudari in doda, da na letnem pregledu preverijo tudi, ali so kakšne druge naprave v hiši, ki izsesavajo zrak iz prostora – morda so to napa, sušilni stroj ali toplotna črpalka. Te naprave namreč lahko vplivajo na delovanje kurilne naprave.

Milimeter obloge – do šest odstotkov večja poraba Redno čiščenje pomeni vzdrževanje kurilnih naprav, pomeni pa tudi zdravstveno varnost in daljšo življenjsko dobo naprav. "Vsak milimeter oblog pomeni, da bomo porabili od štiri do šest odstotkov več goriva," poudarja Dovrtel. Poleg boljšega toplotnega izkoristka pa je reden vsakoletni pregled pomemben tudi iz vidika varnosti. "Naprave se uvrščajo med nevarne proizvode, saj v njih zgoreva gorivo. Lahko povzročijo požar, zastrupitev z monoksidom ali celo smrt," razlaga, pove pa tudi drugo plat – gre za varnost svojega imetja, lastnega življenja in drugih, povečane količine emisij in porabo energije. V zadnjem času so močno izpostavljene emisije prašnih delcev PM10.

Kurilnice postajajo skladišča Del priprav na kurilno sezono lahko opravimo sami. Poleg tega, da vzdržujemo prostor, v katerem je peč, moramo zagotoviti, da je dostop do vseh delov peči in dimnika oziroma delov, ki so potrebni za njihovo vzdrževanje, prost. "Kurilnice ponavadi postanejo skladišča," pravi in dodaja, da je odstranitev nepotrebnih predmetov pomembna tudi zaradi pretoka zraka. "Tudi podstrešje, kjer so čistilna vratca za dimnik, mora biti urejeno. Prek vratc ne smejo biti postavljene omare in drugo pohištvo. To se zlasti pokaže v primeru požara. Gasilci in dimnikarji v primeru intervencije ne morejo do čistilnih vratc," razlaga težave ob požarih, ko so pomembne sekunde.

Sicer pa moramo vse predelave oziroma druge spremembe na naših kurilnih napravah sporočiti dimnikarski službi – da opravi prvi pregled. "Ko se vgradi kurilna naprava ali pa se začne na novo uporabljati obstoječa," pove in poudarja, da če uporabnik tega ne prijavi, posledice nesreče v celoti padejo nanj. Če dimnikar pri pregledu opazi kakšno nepravilnost, uporabnika nanjo opozori, pravilno pa je, dodaja Dovrtel, da uporabnik po ureditvi nepravilnosti o tem tudi obvesti dimnikarsko službo. Če načrtujete sanacijo peči ali dimnika, pa se je z dimnikarjem smiselno posvetovati še pred izvedbo del – da dobite predhodno mnenje.

Storitve so obvezne "Dimnikarska služba v Sloveniji deluje na sistemu koncesij, kar je identično ali podobno kot v drugih državah Evrope. Bistvo je, da na določenem območju deluje izbrani izvajalec, ki mora poskrbeti, da se storitve na napravah opravijo. S tem je država zagotovila prenos odgovornosti na eno osebo; gre za dejstvo, da se točno ve, kdo je za določeno kurilno napravo odgovoren," pravi in dodaja, da so storitve za vse obvezne, odgovornost dimnikarjev pa s tem jasna. Če uporabnik zavrača storitve, mora dimnikarska služba uporabnika prijaviti inšpekcijski službi za okolje in prostor, ki uporabnika pozove, da storitve vendarle zagotovi.

Nadgradnje obstoječih peči Opaža pa se nov trend, to je montaža dodatnih naprav na že obstoječe kurilne naprave. Za primer navede montažo peletnega gorilnika na obstoječo peč, a v tem vidi težavo. "Nihče ne pozna karakteristik 'nadgrajenega' sistema, ker je osnovna peč, prej namenjena za ogrevanje na olje, zdaj namenjena za palete. Predelave so zelo problematične, ker niso preizkušene," razlaga in poudarja, da prav tako ni jasno, kakšni so izkoristki, količina emisij in varnost delovanja.

V Sloveniji se je v zadnjih letih povečalo število kurilnih naprav na trda goriva (polena, peleti, sekanci), na to pa sta vplivala tako cena goriva kot tudi slabši ekonomski položaj. Dimnikarska služba zato zaznava ponovno uporabo starih peči na trda goriva in vgradnjo novih, sodobnih peči na trda goriva. Preventiva oziroma redno vzdrževane sta zato ključnega pomena. Dimnikarska služba skrbi za varstvo pred požarom, zdravstveno varnost, varstvo okolja in učinkovito rabo energije.