Sreda, 15. 5. 2013, 17.16
9 mesecev, 3 tedne
Živa meja: katere grmovnice izbrati, kako jo zasaditi in negovati
Okolico hiše ali vrt lahko pred nepovabljenimi gosti, psi in mačkami namesto z lesenimi, kamnitimi ali kovinskimi ograjami zaščitite z živo mejo, ki bo vaš dom naredila bolj prijeten in sproščen.
Za živo mejo ni primerna katera koli rastlina. Izbrati moramo namreč tako drevo, grmovnico, iglavec, ki dobro prenese striženje – živo mejo boste namreč oblikovali z rednim striženjem. Primerno vrsto rastline pa morate izbrati tudi glede na želeno višino, saj nekatere rastline v višino zrastejo več, nekatere spet manj. Pušpan na primer zraste le okoli pol metra visoko, medtem ko beli gaber lahko doseže tudi štiri metre.
Če se boste namesto žive meje iz le ene vrtne grmovnice odločili za živo mejo iz različnih vrst, vedite, da se grmovnice tako po obliki kot po hitrosti rasti med seboj razlikujejo. To pa lahko brez nege nekoliko popači videz vaše žive meje. Med grmovnice lahko posadite tudi cvetno rastlino, kot je na primer forzicija, ki bo s svojimi rumenimi cvetovi popestrila vašo okolico. Kljub vsemu je odločitev, katero vrsto in koliko različnih vrst boste uporabili pri snovanju žive meje, povsem vaša.
Na obrobju vrta izberite nekoliko višjo mejo, ki bo zastrla pogled radovednežev v vaš vrt, medtem ko za morebitno mejo znotraj vrta posezite po nižjih rastlinah, na primer po pušpanu.
Na pozabite na nego žive meje, na striženje
Da bo meja lepa in košata ter da je teža snega pozimi ne bo razdvojila, je redno striženje nujno potrebno. Če si izberete ciprese, bo enkrat na leto dovolj, medtem ko nekatere druge rastline zaradi hitrejše rasti potrebujejo večkratno striženje.
Med rastline grmovnice, ki dobro prenašajo striženje, spadajo rdeči tunbergijev češmin, kalina ali liguster, tisa, lovorikovec, bukev, beli gaber, klek ali tuja, pacipresa, sivka ... A vseh rastlin ne strižemo v istem obdobju. Ognjeni trn na primer strižemo septembra pred cvetenjem, sivko po cvetenju, pacipreso in tiso septembra, pušpan pa maja in avgusta.
Kako se na živo mejo odzivajo druge rastline
Ker so tla ob živi meji, zlasti, če v njej rastejo zimzelene rastline, suha in revna s hranili, poleg njih ne sadimo grmičkov in trajnic, še zlasti ne v prvih letih. Poleg tega morate mejo v sušnih obdobjih redno zalivati in gnojiti. Ker zimzelene rastline iz listov izgubljajo vodo tudi pozimi, je ob suhi zimi prav tako priporočljivo rahlo zalivanje – odvisno od vrste grmičevja.
Sajenje žive meje
Razdaljo med eno in drugo sadiko moramo prilagoditi vrsti grmovnice in njenim značilnostim. Na približno pol metra tako sadimo pirakanto, lovorikovec, tiso, cipreso, pušpan, beli gaber, bodiko, na 30 centimetrov pa na primer sivko.
Pravila sajenja pa so ista kot pri sajenju sadnih dreves, le da ne izkopljemo sadilne jame, ampak jarek, v katerega na dno poleg hlevskega gnoja potresemo še malo mineralnega gnojila, ki vsebuje predvsem fosfor in kalij.