Sobota, 1. 3. 2025, 22.34
21 ur, 23 minut
Intervju: Gregor Strasbergar - Štras
Frontman skupine MRFY: Ni dovolj, da narediš dva dobra komada
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,22
Gregor Strasbergar - Štras, frontman zasedbe MRFY
Samosvoji, ekstravagantni, a izvirni. Tako bi lahko opisali glasbeno skupino MRFY, ki ima svoje korenine v dolenjski prestolnici, v Novem mestu. S frontmanom zasedbe, ki bo prihodnje leto obeležila deset let ustvarjanja, smo se pogovarjali še pred njihovim premiernim koncertom 21. marca v Media Centru, ki so ga poimenovali Praznik in na katerem bodo predstavili svež material svojega tretjega albuma Helo. Spregovorili smo o njihovem ustvarjalnem procesu, nastopih doma in v tujini ter tudi o tem, kaj jim daje zagon za naprej in ali si želijo v prihodnosti nastopiti na Evroviziji.
Gregor Strasbergar - Štras, ki se je na nedavni Emi prvič preizkusil v vlogi televizijskega voditelja, nam je za začetek povedal, ali si je sploh kdaj želel postati frontman:
V času obstoja skupine se je zamenjalo že kar nekaj članov. Vedno ste bili v zasedbi štirje člani, danes pa ste trije. Kaj se je zgodilo?
Smo trije originalni člani in imamo še basista, čigar identiteto za zdaj še skrivamo. Sprva smo "za foro" imeli Spidermana, zdaj pa imamo enega gospodiča, ki z nami koncertira, s katerim se dobro razumemo in tudi dobro igra. Videli še bomo, kdaj bomo razkrili njegovo identiteto.
Skupina MRFY je uradno začela delovati leta 2016, že prej pa so fantje veliko vadili pred svojimi prvimi nastopi. Danes skupino sestavljajo trije člani Gregor Strasbergar - Štras (vokal), Tomaž Zupančič (kitara) in Rok Klobučar (bobni).
Prejšnji basist (Lenart Merlin op. a.) pa je šel svojo pot. Med nami ni bilo nič takega, da bi se na primer sprli. Sporazumno smo se razšli. On je glasbenik in vizualni umetnik, tako da ima veliko stvari, s katerimi se bo ukvarjal tudi v prihodnje.
Pri nas ne gre za povsem običajno življenje. Vedno več časa ti to ustvarjanje vzame in vedno več moraš v to vložiti.
Štras pove, da so si vsi od začetka želeli postati profesionalni glasbeniki. "Band je bil zastavljen na ta način, da se stvari lotimo zelo resno, zato tudi ni bilo začetne faze, v kateri bi se samo zabavali."
Od kod ime MRFY?
Dolgo časa smo iskali ime, saj smo imeli same slabe ideje. V bistvu jih raje sploh ne bi naštel. (smeh op. a.) Ko smo se pogovarjali o imenu, je bobnarju Roku na tla padel telefon in seveda mu je ob padcu priletel ravno na steklo. Takrat smo rekli: "O, murphy!" In se vprašali, če bi se imenovali MRFY. Ime smo si nadeli po gospodu Murphyju (ameriškemu inženirju Edwardu Aloysiusu Murphyju op. a.), ki je znan po izreku: "Vse, kar lahko gre narobe, bo tudi šlo narobe." A naše generalno geslo se vseeno glasi: "Karkoli se lahko zgodi, se bo zgodilo."
Prvi koraki skupine segajo v leto 2016. Kako so bili videti začetki zasedbe MRFY?
Začeli smo že malo prej. 2016 pa smo izdali prvi singel Klic. To je bila naša prva resna stvar, ki smo jo izdali, in takrat so nas zelo lepo sprejeli. Tudi Val 202 je začel pogosto vrteti našo glasbo.
Na končno podobo tretjega albuma je zelo ponosen. "Zdi se mi, da je skupek prvega in drugega. Je neka introspektiva prvega ter svežina in zabavnost drugega albuma."
Ste si želeli postati profesionalni glasbeniki?
Da, mislim, da vsi. Tudi band je bil zastavljen na ta način, da se stvari lotimo zelo resno, zato tudi ni bilo začetne faze, v kateri bi se samo zabavali. Se tudi šalimo, a to počnemo resno. Že od samega začetka smo imeli željo, da postanemo resen band.
Prvih nekaj let smo samo vadili in vsaj eno leto pred prvim nastopom smo stvari samo preigravali, nato pa se je počasi začelo in izdali smo prve single. Lahko rečemo, da prihodnje leto praznujemo deseto obletnico delovanja.
Kakšen bo vaš tretji album Helo?
V teh dneh bo izšel prvi "sneak peek". Izšli bodo trije komadi, s katerimi bomo podražili svoje oboževalce. Zdi se mi, da je album skupek prvega in drugega. Je neka introspektiva prvega ter svežina in zabavnost drugega albuma. Zelo sem ponosen na to, kar smo ustvarili. Zdi se mi, da je objektivno gledano to naš najboljši album do zdaj.
Kaj Štras sporoča oboževalcem skupine?
Verjetno ste večino besedil napisali prav vi?
Tako je. Večina pesmi je v slovenščini, imamo dve skladbi v angleščini in eno v srbohrvaščini.
Se torej usmerjate tudi na tuji trg?
Da, seveda. Že zadnji dve leti malo kukamo ven. Bili smo dosti v Londonu, tudi na Zahodu smo imeli kar nekaj koncertov. A tam je kar zahtevno, saj gre za to veliko časa in denarja, veliko je tudi konkurence. Zahod je kar zapleten. Ampak regija se je začela odzivati, sploh po tem, ko smo šli lani jeseni na turnejo in ko smo nastopali tudi z Joker Out. V bistvu smo videli, da se je veliko ljudi navdušilo nad nami. Po tem Prazniku nadaljujemo nastopanje v regiji.
Že nekaj let nastopajo tudi v tujini.
Kako pa ste žanrsko zapakirali album?
Žanrsko smo vedno zelo odprti in se s tem sploh ne obremenjujemo. Tudi ta plošča je narejena "od ... do". Edina stvar, ki bi jo pri naši skupini povezal z žanrom, je to, da smo "live band". To je naš žanr. To je odlično, ker potem lahko tako tudi nastopaš v živo.
Kar pa zadeva besedila … Druga plošča je izšla v času covida-19 in takrat se mi zdi, da smo veliko bolj vedeli, kje smo, ter smo prestali podobno izkušnjo in čutili drug drugega. Zdaj pa se mi zdi, da nisem v položaju, iz katerega bi lahko pridigal ali pa razlagal o čemerkoli, zato bo na novem albumu precej veliko ljubezenske tematike.
Ste v besedila vključili tudi svoje izkušnje?
Da, ampak šlo bo za pesmi. Pesmi, ki govorijo že same zase, seveda so tudi osebne. Vsaka skladba ima neki smisel in vsaka skladba je tudi pesem. Ne vem, kako bi to opisal na drug način. Nič ni bilo izdelano na silo in zato ima tudi vsaka skladba svoj "flow".
Vsaka skladba je samosvoja in se ne bo povezovala z drugimi. Na neki način se mi zdi, da je lahko vsak komad s plošče tudi singel in ima ta "flow", sproščenost in nekaj, kar te ob poslušanju ne ustavlja.
"Žanrsko smo vedno zelo odprti in se s tem sploh ne obremenjujemo."
Je na albumu tudi sodelovanje s katerim drugim ustvarjalcem?
Na albumu bo eno sodelovanje. Za zdaj pa je to še skrivnost. Za sodelovanje pri eni skladbi smo povabili enega slovenskega umetnika.
Nedavno ste doživeli tudi voditeljski krst na Televiziji Slovenija, kjer ste vodili Emo 2025. Kakšna je bila ta izkušnja?
Bila je veliko boljša, kot sem pričakoval. Bilo je stresno, bil je velik zalogaj in to sem prvič v življenju tudi zares počel. Na koncu smo se zares dobro pripravili in mislim, da sem za prvič dobro oddelal svoj del. Bi še ponovil, bilo je odlično.
Tovrstne oddaje običajno sprožijo tako pozitivne kot negativne komentarje in različna mnenja. Kako se spopadate s kritikami, tudi s tistimi manj prijetnimi?
Okrog sebe imam krog ljudi, ki jim absolutno zaupam. Upoštevam njihova mnenja in mi tudi vedno povedo stvari, tako kot so. Iz njihovih mnenj vzamem kritike, s katerimi lahko operiram tudi pri sebi in poskušam kaj izboljšati. Javno mnenje in javne komentarje pa kdaj preberem in me zabavajo.
"Okrog sebe imam krog ljudi, ki jim absolutno zaupam. Upoštevam njihova mnenja in mi tudi vedno povedo stvari, tako kot so."
Ali v skupini zavestno razmišljate o svoji javni podobi?
Pri svoji glasbi in izrazu se nikakor ne omejujemo. V glasbi in v tem, kar smo, smo našli eno veliko svobodo, ki jo želimo konstantno ohranjati, ne glede na to, koliko smo prepoznavni in koliko zrastemo. Tudi svoje občinstvo oziroma oboževalce smo "vzgojili" v to, da pričakujejo nekaj nepričakovanega. Naše bistvo je, da naredimo nekaj čisto novega, čudnega, lepega in nekaj odbitega.
Zdi se mi, da je dobro za vsakega ustvarjalca, da ni omejen s tem, kaj mora biti, in da je tisto, kar je in ima absolutno svobodo pri izražanju. Iz tukaj morda tudi izhaja neka ekstravaganca, ki pa je popolnoma naravna in organska.
"Javno mnenje in javne komentarje pa kdaj preberem in me zabavajo."
Katero od svojih pesmi bi označili za največji hit do zdaj?
Zdaj obstajamo že toliko časa, da smo imeli različna obdobja. Recimo pesem Prjatučki, ki je objektivno naš največji komad. Zanj smo vedeli, da bo uspešnica in da bo ta komad nekaj "premaknil". A dejansko je ta skladba naredila še veliko več, kot smo sprva pričakovali. Že preden smo izdali to pesem, so nam govorili, da potrebujemo ultimativni komad. A rekli smo – bo, ko bo. Ne moreš tega ustvariti kar na silo. Tako je naposled nastala ta pesem in okoli tega komada še pet ali šest takih, ki jih tudi že pozna druga plast obče publike.
Za novo ploščo pa nikoli ne moreš zares vedeti. Lahko vidiš, katera izmed pesmi je bolj poslušljiva in lahko postane uspešnica, a nikoli ne moreš točno vedeti, kako bodo ljudje skladbo sprejeli. Neka zgodba včasih pride do ljudi, druga spet ne. Časi se spreminjajo, ničesar ne moreš zares pričakovati.
Glasbe pa ne ustvarjate z namenom, da naredite uspešnico?
Ne, tega nikakor nismo nikoli počeli. Imamo pesmi, ki "se zgodijo", jih ustvarimo iz improvizacije ali jih naredim sam. Potem ko ima skladba neko esenco, pa razmislimo o tem, kako bomo komad aranžmajsko zapeljali in obogatili. A nikoli ne z namenom, da postane uspešnica, ampak zato, da postane točno to, kar mora biti.
"Tukaj so novi umetniki, nova družba, nov čas in novi mladi ljudje, ki se usmerjajo tudi na domačo sceno in ki smo jim všeč tudi mi."
Kaj menite o slovenski glasbeni sceni? Se ta v zadnjih letih razvija?
Zadnjih nekaj let smo priča nekemu "novemu valu", kjer kar nekaj novih skupin parira starejši garnituri. Mi, Jokerji, Kokosy, Koala Voice in nekaj raperjev smo bili eni prvih. V bistvu kar nekaj zasedb, kar za seboj potegne vse kolesje. Tukaj so novi umetniki, nova družba, nov čas in novi mladi ljudje, ki se usmerjajo tudi na domačo sceno in ki smo jim všeč tudi mi. Nekako nastaneta nova kultura in ves ustroj, nastanejo novi festivali in vsa industrija se odzove na neki momentum, ki se je pač zgodil. Ne vemo, zakaj se je, lahko se ne bi, a se je.
Kako gledate na konkurenco?
Pozitivna konkurenca je nekaj najboljšega, kar se ti lahko zgodi. Da drug drugega stalno potiskaš naprej. Ni mentalitete "fovšije" (zavisti op. a.), da bi nekomu metali polena pod noge. Je mentaliteta, da si rečeš, da boš sam ustvaril nekaj boljšega. To je bistvo te pozitivne konkurence.
Na globalnem področju pa je drugače, in če želiš parirati na večji sceni, gredo stvari precej bolj "na nož". Pri nas pa je scena ravno prav velika. Treba je delati in se gibati. Ni dovolj, da narediš dva dobra komada, potem pa kraljuješ na svojem prestolu. Tvoja naslednja plošča bo zanič, ker misliš, da se ti ni treba več dokazovati. V našem prostoru dobivaš majhne brce in spodbude, zato si tudi želiš narediti nekaj dobrega.
"Treba je delati in se gibati. Ni dovolj, da narediš dva dobra komada, potem pa boš kraljeval na svojem prestolu."
Prihajate z Dolenjske. Ste kdaj nameravali posneti tudi kakšno skladbo v narečju?
To je zanimivo vprašanje. Morda, če bi se kdaj lotil kakšnega rap komada. Nisem nikoli specifično razmišljal o tem in zajadral v te vode. Mogoče.
Kje najdete zagon in vnemo za ustvarjanje za naprej?
Vedno je treba iskati motivacijo za naprej, da lahko daješ še več. V osnovi moraš za vsak naslednji premik vložiti še več in je zato vedno težje. Ko prideš na neko raven, ti na njej postane udobno in za višjo moraš spet "iti v jarke", povedano po domače. Je težko, a vedno najdeš poti, ki to naredijo razburljivo. Dejansko smo to v zadnjih dveh letih našli v glasbi in v tem, da smo toliko že napredovali tako kot posamezniki ter tudi kot skupina. Ta glasba je za nas res postala neka ustvarjalna svoboda in dogajanje, zato smo se lahko osredotočili le na to.
Okoli sebe nam je tudi uspelo zbrati take ljudi, da lahko delujemo kot neko podjetje. Da lahko počnemo vse stvari, ki jih mora poleg glasbe še početi skupina. Veliko smo bili tudi skupaj v tujini in to te prisili, da si osredotočen na delo. Hkrati pa si moramo znati tudi vzeti čas zase in reči, da čez poletje tri tedne nismo v stikih.
Tudi to, da je Lenart lani zapustil skupino, nas je na neki način kolektivno "brcnilo v rit", v smislu, da nič ni samoumevno in da je treba ohranjati fokus in se za vsako stvar potruditi. Šele potem se lahko zgodijo lepe stvari.
"Ko prideš na neko raven, ti na njej postane udobno in za višjo moraš spet "iti v jarke", povedano po domače. Je težko, a vedno najdeš poti, ki to naredijo razburljivo."
Ste v skupini usmerjeni proti istemu cilju?
Nekdo si seveda lahko želi več, nekdo manj. A na koncu smo pri ciljih usklajeni, in ko se dogovorimo za določen cilj, gremo skupaj proti njemu. Je podobno kot v vsakem razmerju, potrebni so prilagajanje in kompromisi. To je povsem normalno, a bolj ali manj smo na isti valovni dolžini.
Kakšne so vaše ambicije v prihodnje?
Smo specifičen band, ki ni niti v pop vodah niti v alternativnih vodah, vedno se gibljemo nekje vmes. Kar zadeva slovenske poslušalce, smo res našli to kritično maso in zajeli veliko potencialnih poslušalcev. Veliko manevrskega prostora v tem, kar mi smo, trenutno nimamo. Videli bomo tudi, kakšne odzive bo prinesla nova plošča. Poskušamo ohranjati kvaliteto, ohranjati stare in pridobivati nove poslušalce ter ustvarjati nove skladbe. To so vedno zanimive in dinamične stvari.
Kar pa zadeva tujino, nam je bilo zanimivo iti še kam drugam. Ker obstajamo že deset let, to tudi pomeni, da smo bili že večkrat na istih koncertnih prizoriščih.
Štrasu se zdi, da s skupino še niso na nivoju, da bi lahko napolnili Stožice, "ne da bi ob tem umrli od živciranja in se totalno raztrgali".
Potrebujemo to vznemirjenje, da nas vleče naprej. Zato nam je dobro igrati v regiji, čeprav tja ne gremo služit velikih vsot denarja. Predvsem ne zato, ker preprosto še ne poznamo veliko ljudi in to terja veliko finančnega vložka. Ko smo imeli koncert v Zagrebu, smo prodali 200 kart, kar je bilo zame za prvič veliko. Ampak to ne pomeni, da bomo s tem veliko zaslužili. Za zdaj še veliko investiramo in nam je zabavno. Tudi navdušeni smo nad tem, da prvič na primer igramo v kakšnem novem mestu, recimo Zagrebu, Beogradu, Skopju. Podobno je bilo, ko smo prvič igrali v Celju, Kopru in drugod.
Se v prihodnosti nadejate tudi večjih odrov v Sloveniji?
Doma je vrhunska scena, a na nivoju, na katerem smo, je to postalo zelo zahtevno. V našem primeru gre ravno za ta preskok: ali smo klubski band ali gremo v športne dvorane, smo za v Media center, kje so zdaj Stožice, kaj se dogaja s Križankami?
Se kdaj poigravate s to idejo?
Ne upamo si še tako na veliko razmišljati, ker se mi absolutno ne zdi, da smo na nivoju, da bi lahko napolnili Stožice, ne da bi ob tem "umrli" od živciranja in se totalno "raztrgali". Za zdaj še ne. Mislim, da je to trenutno nemogoče.
Si kdaj želite nastopiti na Evroviziji?
O tem smo se seveda že pogovarjali. Za zdaj še ne. Zagotovo pa to ni neuresničljiva ideja. Če "se bo zgodil" nov komad, za katerega bomo menili, da je primeren za Eurosong. Ne pa takrat, ko se bomo najprej odločili, da gremo na Eurosong, in bomo potem naredili nov komad. Če bi šli delati komad s tem mišljenjem, smo po našem mnenju že naredili napako. Če pa se bo slučajno pesem "zgodila" in se nam bo zdela primerna in bomo čutili, da bi lahko naredili "dobro foro", potem se bomo morda prijavili na izbor.
Preberite še:
