Torek, 5. 9. 2017, 17.45
7 let, 2 meseca
Nagrada za najboljšo igralko v Montrealu romala v roke Irene Kovačević
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,08
Igralka Irena Kovačević, ki je v slovensko-srbski koprodukciji Družinica v režiji Jana Cvitkoviča upodobila brezposelno mater dveh otrok, je na slovitem filmskem festivalu v Montrealu prejela nagrado za najboljšo igralko.
VIDEO: YouTube
Sprva Irena Kovačević sploh ni mogla verjeti, da je res postala dobitnica nagrade za najboljšo igralko.
Najprej je mislila, da gre za šalo
"Prepričana sem bila, da se moji sodelavci in prijatelji pri projektu šalijo. To je bilo že zelo zgodaj, ob šesti uri zjutraj, in potem sem se odločila, da grem nazaj spat, ker sem bila prepričana, da gre za šalo," pripoveduje igralka.
Seveda ni mogla zaspati nazaj, zato je na spletni strani festivala hitro preverila, ali je res med dobitniki nagrade.
"Najprej je bilo popolno presenečenje. Potem sem bila jezna, da ne čutim nobenega veselja, ker mi je bilo povsem neresnično. In šele čez nekaj ur sem postala nenormalno vesela, ponosna in hvaležna," je dejala.
Verjetno si ni težko predstavljati, da so povsem običajen družinski dan, ki ga je s hčerko preživela ob reki, stalno prekinjali telefonski klici.
Vloga Dunje je bila del mojega življenja
V novem celovečercu Jana Cvitkoviča, ki si ga bodo slovenski gledalci premierno lahko ogledali 14. septembra na Festivalu slovenskega filma v Portorožu, je upodobila brezposelno mater dveh otrok. Kot pravi, ji je bila vloga blizu že od samega začetka.
Vloga Dunje, ki skupaj z možem nepričakovano izgubi službo, predstavlja del njenega življenja.
"To je lik ženske, ki sem ga na nek način tudi sama v tistem obdobju, ko je scenarij nastajal, podoživljala. Sama sem mama, v nekem obdobju sem se soočala z veliko socialno stisko, zaradi katere sem se po socialno pomoč morala obrniti na center za socialno delo," pojasnjuje igralka in dodaja, da se je z vlogo zato zlahka poisvetovala.
"Dunja mi je bila blizu. Ni mi je bilo težko odigrati, ker ni bila abstraktna. Ta vloga je bila del mojega življenja," pripoveduje Kovačevićeva.
Čeprav film prikazuje zgodbo, ki jo je v Sloveniji v času zadnje krize doživela marsikatera družina, igralka pravi, da težko napoveduje, kako bodo film sprejeli slovenski gledalci: "Filmski jezik je kot jezik knjige ali poezije. Morda začutiš pripoved oziroma jezik, ki ti sporoči zgodbo, morda ne. To je film subtilnega režiserja Jana Cvitkoviča, ki ima svoj izrazni jezik in ta se verjetno ne bo mogel dotakniti vseh gledalcev. To ni dokumentarni film, gre za pretanjeno pripoved."
