Safari

V divjih prostranstvih Afrike, kjer domujejo antilope, zebre, žirafe in druge živali, lovski turisti iz Avstrije in Nemčije preživljajo počitnice.

Vozijo se skozi pokrajino, ležijo v preži in zalezujejo svoj plen. Potem ustrelijo, jočejo od razburjenja in pozirajo pred mrtvimi živalmi.

"To je bilo tudi zame nekaj novega: vedel sem za lovce, ki so ubijali živali, nisem pa še slišal za pare in družine, ki bi se po dobrem strelu drug drugemu vrgli v objem, se poljubljali in si čestitali.

Zdi se, kot bi bilo dejanje uboja zanje nekakšna čustvena sprostitev. Tako je Safari postal tudi film o ubijanju. O ubijanju za zabavo, ne da bi človek pri tem sam sebe spravil v nevarnost " Ulrich Seidl, režiser filma

"Čudno, kako se največji filmski ljudomrzneži vedno zdijo – globoko v sebi – najbolj empatični. Kot bi popolna odsotnost čustev do človeške narave (in absolutna prevzetost z njo) nekako omogočila globlje razumevanje." Rory O’Connor, The Film Stage

"Seidlova skrita kritika bo seveda požela manj pozornosti kot domnevno negledljiva vsebina: zgroženi vzkliki se zdijo neizogibni, distribucijske možnosti pa so slabe vpričo politično korektne in hipokritske diskusije, ali je prav prikazovati dejansko ubijanje živali." Christoph Huber, Cinema Scope

"Ulrich Seidl v Safariju nadaljuje s svojim osupljivim in neizprosnim antropološkim raziskovanjem. Režiser je zbiralec človeških bitij. Tako kot nekateri v metulje, Seidl zabode buciko – v tem primeru kamero – v ljudi in jih vstavi v okvir." Camillo De Marco, Cineuropa

"Grozote našega sveta lahko razumemo le, če se z njimi soočimo. Seidl svoje protagoniste opazuje s spoštljive razdalje, kar jim omogoča, da brez zadržkov izrazijo svoje navdušenje.

Za čudovitimi tabloji in mračno humornimi trenutki leži Seidlova osrednja točka zanimanja: antropološka študija človeške narave." Dimitri Eipides, mednarodni filmski festival v Torontu

Napovednik filma Safari: