Sreda, 13. 6. 2018, 8.55
6 let, 5 mesecev
Pred 120 leti se je rodil vzornik slovenskih modernistov Anton Podbevšek
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,01
Anton Podbevšek velja za prvega slovenskega avantgardnega literata, vzornika Srečka Kosovela in nato slovenskih modernistov. Avantgardni modernizem je uvajal s kaotično formo, dinamičnim izražanjem, ekspresionističnim slogom, temami vojne in tehnike ter razkrajajočim se novoromantičnim titanizmom človeka. Danes mineva 120 let od njegovega rojstva.
Podbevšek, po katerem je imenovano prvo gledališče v Novem mestu, se je rodil 13. junija 1898 na novomeškem gradu Grm kot prvi od sedmih otrok v revni čevljarski družini. Med letoma 1909 in 1917 je obiskoval novomeško gimnazijo, kjer je že kazal nagnjenje do nastopanja pred dijaki, patos in ekscentričnost, piše na spletnem mestu Prostor slovenske literarne kulture Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU).
Leta 1917 so ga vpoklicali v avstrijsko vojsko. Doživetja na italijansko-avstrijski fronti so ga močno prizadela, poleg tega je dobil še garje in tuberkulozo, zaradi česar se je po končani 1. svetovni vojni zdravil v novomeški bolnišnici. Med vojaškim dopustom je maturiral. Med letoma 1919 in 1920 je na zagrebški univerzi študiral slavistiko in ekonomijo, med letoma 1921 in 1923 pa slavistiko na ljubljanski univerzi, a študija ni končal.
Podbevšek ena od največjih ljubljanskih atrakcij
Leta 1915 je neuspešno ponudil uredništvu Ljubljanskega zvona cikel Žolta pisma, napisanega pod vplivom tehničnega manifesta futurizma. Med letoma 1919 in 1921 so mu pesmi objavljali v konkurenčni reviji Dom in svet, ki je bila bolj naklonjena uvajanju novosti v slovensko književnost. V tem času je z drugimi v Novem mestu in pozneje v Ljubljani - skupino sta vodila z Božidarjem Jakcem - pripravljal avantgardistične prireditve, kar je pozneje postalo znano kot Novomeška pomlad.
Kontroverzni in bojeviti Podbevšek je zaslovel kot ena od največjih ljubljanskih atrakcij. Prirejal je odmevne literarne večere in nastopal kot vodja generacije. Leta 1922 je z Josipom Vidmarjem in Marijem Kogojem izdal prvo številko revije Trije Labodje, a ker kolega zanj nista dovolj radikalna, ju je zapustil in z levičarsko skupino začel izdajati revijo Rdeči pilot. Izšli sta le dve številki.
Leta 1925 je prevzel tajništvo Društva slovenskih književnikov in v samozaložbi izdal pesniško zbirko Človek z bombami, čeprav je bila dokončana in pripravljena že leta 1921. Po dveh letih premora je buren odziv sprožil z javnim nastopom proti programu ljubljanske gledališke sezone ter revijama Mladini in Križu na gori. Po izidu zbirke je sicer pesniško povsem utihnil vse do 60. let, ko je verjetno z nastopom neoavantgardistov dobil nov zagon.
Zaposlen v administraciji SAZU
Umaknjen od javnosti se je med drugim ukvarjal z založništvom, biografijami impresionističnih slikarjev in domoznanstvom. Med drugim ga je Vidmar leta 1952 zaposlil v administraciji SAZU, kjer je bil oskrbnik akademijskih stavb. Bil je tudi vodja tamkajšnjega sindikata. Umrl je 14. novembra 1981.
Leta 2009 sta Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU ter Založba Goga poskrbela za znanstvenokritično izdajo Podbevškovega pesniškega opusa s komentarji Marijana Dovića. Moje ekstaze skulptura prinaša najprej Podbevškove manj znane pesmi - od prelomnih Žoltih pisem in drugih neobjavljenih rokopisov do napol pozabljenih revijalnih objav -, na koncu pa tudi ponatise pesmi iz razvpite zbirke Človek z bombami.
"Anton Podbevšek je zaznamoval burno desetletje po prvi svetovni vojni z dvojnim, brezprimerno radikalnim prelomom. Medtem ko so njegove pesmi nasladno razbijale utečene pesniške konvencije, so njegove kontroverzne provokacije pometale z ustaljenimi načini obnašanja v literarnem polju: v slovenski prostor so prvič vpeljale model pisatelja-avantgardista," je zapisano v spremni besedi.
