Izlet, ki je pravi balzam za vse čute

Načrtovali smo enodnevni izlet v snežniške gozdove, kjer lahko zelo hitro srečamo jelene, srne, lisice, medvede in zajce, volkovi in risi pa so bolj redki. Upali smo, da bomo morda videli kakšnega zajčka ali srnico, druge živali pa kvečjemu od daleč, pa sta nam vreme in zdravje preprečila izlet.

Ker je tam zdaj več kot en meter snega in smo povrhu vsega vsi zboleli, smo se odločili za izlet v drug gozd, precej manjši, a v njem se še vedno lahko izgubite. To je Udin Boršt, gozd med Kranjem in Tržičem.

Če se izgubite, je najbolje, da greste proti vzhodu ali zahodu, ker najhitreje pridete ven. V katerokoli smer bi šli, bi prej ali slej naleteli na stezo ali gozdno cesto, ki so vse zelo dobro označene.

Izlet smo začeli pri gradu Brdo in nato šli čez Kokrico skozi Srakovlje, Mlako in pred Tenetišami zavili levo proti stari Smetiščni jami in nato do Cegelnice. Kakšna imena! Nato pa nazaj na glavno cesto Kranj–Golnik in okrog Udin boršta skozi Golnik na zahodno stran gozda in nato skozi Duplje in Naklo zaokrožimo naš celodnevni izlet.

O gradu Brdo je veliko zgodb, povezanih s prvotnimi lastniki ter mnogo državniki, ki so bili nastanjeni v njem. In seveda Tito. Nekoč, ko je bil tam, se je sprehajal in ob ograji srečal kmeta iz Predoselj. Prepričal ga je, da ga zvečer, preoblečenega v običajnega človeka, odpelje na golaž v Kranj v hotel Jelen. V miru sta pojedla, na gradu Brdo pa je bila panika: kje je Tito?

V čudovit park z ribniki in konjušnico ob gradu gremo občasno na izlet. Zelo priporočam ogled, saj je pravi balzam za vse čute.

Od Nakla proti Tenetišam

Gozdna pot, ki je prevozna tudi pozimi, vodi na drugo stran Udin boršta na nakelsko stran, proti avtocesti na Gorenjsko.

Do Udin boršta je veliko dostopov, prvi je, če zavijemo z avtoceste na izvozu Kranj zahod. Kmalu je na desni dolgo parkirišče, ki vodi do krožne smučarske tekaške proge. Proga je pozimi poteptana za oba tekaška sloga, poleti pa tam lahko tudi vadimo na rolkah, ker je asfaltirana in očiščena, čeprav je na robu gozda. Progo se vidi tudi z avtoceste malo za izvozom Kranj zahod.

Gozd je idealen za sprehajalce, pohodnike, terenske kolesarje, konjenike, tiste, ki želijo mir v bližini mesta, tudi nabiralce borovnic. (Moj mož je tja med šolskimi počitnicami moral hoditi, čeprav ni maral nabiranja. Ko je bilo dno lončka polno, je borovnice pojedel in na koncu ni skoraj nič nabral.)

V Udin borštu je nekaj posebnih mest, kot so na primer Kriva jelka in potoček z vodnimi mlinčki, ki jih lahko postavi vsak, ki pride. Zdaj, pozimi, je bil potoček večinoma zamrznjen. Ker je bilo precej snega, niti nismo šli gledat, koliko je mlinčkov. Verjetno so mirni v ledenem potočku.

Poleti lahko v gozdu najdete rosiko, rastlino, ki ima rada meso. Prsta vam ne bo odgriznila, vseeno pa jo pustite pri miru – si bo že sama našla muho, mušico ali komarja. Tudi živali lahko srečate, sploh če greste tja ponoči. Podnevi se zaradi veliko sprehajalcev in pohodnikov umaknejo, na pašo ali na lov gredo raje ponoči.

V Udin borštu so se med letoma 1800 in 1860 skrivali tudi rokovnjači, fantje, ki niso hoteli v vojsko. Včasih so v gozdu z njimi živele tudi celotne družine. Na njih spominja Kriva jelka, kjer je vsako leto srečanje pohodnikov.

Udin boršt je bil med drugo svetovno vojno tudi pomembno zatočišče in središče upora partizanov. Kar nekaj spomenikov lahko vidite na sprehodih oz. celodnevnih pohodih.

V gozdu lahko preživite ves dan in vam ne bo dolgčas. Ko ni borovnic, pa imejte malico s seboj. Mi smo popili sok in pojedli jabolčni zavitek. Rada imam tako jabolčni kot sirov zavitek.

Kartico smo uporabili le za bencin in malico, gostilne v gozdu, hvala bogu, ni. Gozd je krajinski park in upajmo, da tako ostane.

Po obisku gozda smo se odpeljali mimo Tenetiš do Golnika, kjer je ena najstarejših bolnišnic v Evropi za pljučne bolezni, zdaj pa očitno še za kaj drugega. Doma namreč vsak dan slišimo sirene reševalnih vozil, ki hitijo proti Golniku. Ko smo prispeli, smo srečali rešilca, za otroka je bila to največja atrakcija.

Izlet smo proti večeru končali na poti skozi Duplje, ki je pravzaprav sestavljena iz treh vasi: Spodnje Duplje, Zgornje Duplje in Zadraga. Glavne znamenitosti vseh treh zaselkov so: cerkev sv. Vida v Spodnjih Dupljah, podružnična cerkev sv. Mihaela, graščina Duplje in Vogvarjeva hiša, v kateri je tudi muzej.  

Nagradna igra: Kje se skriva vaš najljubši kotiček v Sloveniji?

Odkrivajte Slovenijo skupaj z nami in našimi blogerji ter nam pokažite, kam naj se naslednjič odpravimo na izlet. Imate svoj najljubši kraj v Sloveniji, kamor najraje zahajate? Pošljite nam fotografijo svoje naj slovenske destinacije in se potegujte za kartico Mastercard v vrednosti 40 evrov.