Neža Mrevlje

Ponedeljek,
7. 3. 2016,
17.09

Osveženo pred

5 let, 4 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0

Natisni članek

Natisni članek

Nika Kovač 8. marec

Ponedeljek, 7. 3. 2016, 17.09

5 let, 4 mesece

Boj za enakopravnost in enakost žensk še zdaleč ni končan

Neža Mrevlje

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0

Priborjene pravice žensk še zdaleč ne pomenijo konec boja za enakopravnost in enakost žensk, poudarjata Nika Kovač in Zana Fabjan Blažič iz programskega odbora Čajanke z Roso.

Čajanke z Roso, ki ime nosijo po revolucionarki in filozofinji Rosi Luxemburg, nastajajo že dve leti. V feminističnem gibanju, kjer so tako moški kot ženske, se zavzemajo za enakopravnost vseh družbenih skupin. Ali kot to strne antropologinja in sociologinja ter članica programskega odbora Nika Kovač: "Kapitalistična družba ne obstaja brez zatiranja. Prav zatiranje pa želimo postaviti v širši kontekst in pri tem ne zgolj pristajati na liberalno logiko človekovih pravic, temveč se teh vprašanj lotiti skozi kritiko sistema, kar vključuje boj za pravice žensk, skupnosti LGTB in drugih manjšin."

Dan žensk je v kapitalizmu v pasti, da postane le še ena tržna niša

Kot poudarjata sogovornici Nika Kovač in Zana Fabjan Blažič je feminizem sestavni del vseh zavzemanj za enakopravnejšo družbo. Zato tudi podpirata širšo slovensko pobudo Vsak dan 8. marec. Ne glede na nekatere že izbojevane pravice žensk smo namreč še daleč od resnične enakosti, poudarjata. Zato naj bo dan, ki obeležuje ekonomsko, politično in socialno enakost preteklih in zdajšnjih dosežkov za ženske, ena od priložnosti za osvetlitev in razmislek položaja žensk. Pri čemer je treba vlogo takšnega praznika v različnih obdobjih vedno znova premišljevati.

"8. marec je v obdobju potrošniškega kapitalizma izgubil svoj politični in družbeni naboj. Namesto da bi opozarjal na pridobitve ženskega boja, ga lahko danes vse prevečkrat razumemo kot le še eno tržno nišo, ki na določen dan prodaja določene produkte,” poudari antropologinja Zana Fabjan Blažič. "8. marec je bil najprej delavski praznik, namenjen zavzemanju za boljše življenje in družbene pogoje žensk, zdaj pa je pogosto zveden zgolj na feminizacijo, na prinašanje rož, bombonjer in čestitk," doda Nika Kovač.

"Zakaj se morate feministke še boriti?"

"V današnjem družbenem vzdušju pogosto naletim na opazko, da zakaj se feministke še moramo boriti, saj smo že dobile vse, kar smo želele. Vendar to ni res, saj se ta boj ne bo nikoli končal. Tudi ko izbojuješ pravice, zavzemanje zanje še ni končano. Neprestano jih je namreč treba utrjevati in uresničevati. Kot lahko vidimo v zadnjem času, se tudi že izborjeno lahko jemlje nazaj. Ne moremo dopustiti, da stopamo nazaj, stran od tega, kar so priborile naše predhodnice," je jasna Zana Fabjan Blažič.

"Vzpostavljanje manjšin in postavljanje določenih skupin v marginalen in manjvreden položaj nikoli ne nastane zgolj zaradi osebnih predsodkov ali nelagodja. Feminizem tako ni zgolj boj za enakovreden položaj žensk in pritoževanje čez moške, kot se to prepogosto razume. Feminizem je širša perspektiva, skozi katero je treba opazovati vse pojave v svetu in skozi katero je treba naslavljati probleme neenakosti na splošno," doda Nika Kovač.

V poslovnem svetu, politiki, na področju tehnologije še vedno prevladujejo moški

Razlogov za zavzemanje za enakopravnost žensk je veliko, še poudarjata sogovornici, kar potrjujejo tudi številne raziskave.

"Poleg tega, da so ženske bolj izkoriščane v delovni sferi, saj so v povprečju za isto delo kot moški plačane manj, pa po večini opravljajo še neplačano delo doma, v gospodinjski sferi," poda podatek Nika Kovač. Da bi jim ostalo več časa za družino, se jih veliko odpove tudi poklicnim možnostim. V manjšem odstotku se pojavljajo na vodstvenih položajih in v politiki. V poslovnem svetu kljub boljši izobraženosti žensk in skoraj enaki udeležbi na trgu dela v Sloveniji še vedno prevladujejo moški.

Moški prevladujejo na številnih profesionalnih področjih

Spolno neuravnoteženost je mogoče spremljati tudi na drugih profesionalnih poljih, kot na primer na tehnološkem področju. Tudi v glasbeni industriji, na kar so pred časom opozorili na eni od Čajank z Roso, kjer so na okrogli mizi govorili o vzpostavljanjem novih kriterijev v tem polju. Ali kot povzame Zana Fabjan Blažič: "Kriteriji kakovosti glasbe so družbeno pogojeni. Vzpostavljajo pa jih predvsem tisti, ki v glasbeni industriji, od lastnikov založb do glasbenih kritikov in novinarjev, zavzemajo vodilne položaje. To pa so po večini moški, ki ženske izvajalke po navadi postavijo na mesto objekta. Glasbenice imajo tako ob napovedih svojih nastopov objavljene njihove fotografije, glasbeniki pa povezavo do izbora glasbe na spletu.

Medtem ko so skrbstvena dela, ki tradicionalno veljajo za ženska, kot so to na primer vzgoja, slabše plačana. "Ženske glede na statistike opravljajo predvsem skrbstvena dela. Takšni poklici so ekonomsko manj ovrednoteni in čeprav je posameznica dejansko zaposlena, je še vedno lahko ekonomsko odvisna," pojasnjuje Zana Fabjan Blažič.

Ob čemer opozorita še na seksizme, problematični medijski in javni govor o spolih in vse večji pritisk na nekatere že pridobljene pravic žensk.

Ideologija spola deluje tako, da jo jemljemo kot naravno danost

Položaj žensk ima družbena ozadja in vzroke, velikokrat tudi neozaveščena, ki se maskirajo in kažejo kot naravne danosti, čemur pa ni tako. Ženska se namreč ne rodi, temveč to postane, je eden od zapisov francoske feministke in filozofinje Simone de Beauvoir, ki razgrinja, da pri družbenih soplnih vlogah ne gre za naravo, temveč kulturo.

Ali kot bi rekli sogovornici, gre za ideologijo, ki deluje na način, da se je niti ne zavedamo oz. jo celo jemljemo kot naravno danost. "V bistvu pa gre za družbeni konstrukt, za privzgojene in priučene stvari," pravi Zana Fabjan Blažič. Nika Kovač pa še: "Kar želimo s svojim delovanjem pokazati, je, da naravo lahko živimo šele na način kulture."

Punce niso za matematiko

Privzgajanje spolne vloge poteka na številnih ravneh in že v najzgodnejših letih. Tako je na eni od okroglih miz Čajank z Rozo na temo materinstva profesorica na ljubljanski fakulteti za socialno delo Darja Zaviršek ogorčeno izpostavila stavek učiteljice, ki ga je izrekla njeni hčerki v drugem razredu, češ da ona ni za matematiko. Kot je še podčrtala, raziskave v zahodnih državah kažejo tudi, kolikokrat na uro učiteljice pri določenih predmetih kaj vprašajo deklice in kolikokrat dečke. Pri slovenščini in glasbi na primer večkrat naslavljajo dekleta, pri matematiki pa fante.

Ob pogovoru o liku ženske v improvizacijskem gledališču pa je na neki drugi čajanki na dan prišlo, kako se ob spontanem nastajanju vlog na odru ženske največkrat pojavijo kot tajnice, žene ali matere. Ali če pogledamo otroške knjige, kot poudari še Nika Kovač, so poklici tradicionalno spolno razdeljeni. Je astronavt in mehanik in je učiteljica, kuharica ter čistilka. S temi stvari, ki so videti kot malenkosti, pa je naš vsakdan prežet tako, da jih niti ne opazimo. Zdijo se nam nedolžne, pa niso, pravita sogovornici.

Materinstvo kot bistvo ženske nastopi, ko jo želijo spraviti spet za štedilnik

Letošnji letnik Čajanke z Roso je tematski. Posvečajo se materinstvu. "To temo smo izbrali, ker je izjemno pomembna, saj vključuje večino žensk. Kritično ga je mogoče naslavljati iz zelo različnih vidikov. Preizprašujemo ga kot temeljno žensko poslanstvo, kar je družbeni konstrukt, ki se glede na družbene okoliščine spreminja. Materinstvo kot bistvo ženske nastopi takrat, ko se žensko skuša praviti nazaj v zasebno sfero, torej domov za štedilnik. Kar je danes spet aktualna tema," utemelji izbiro teme Zana Fabjan Blažič.

Pomembna je aktivnost

Ob naslavljanju vprašanj povezanih z enakopravnostjo žensk sogovornici še podčrtata, da je pomembna dejavnost na vseh področjih. Ozaveščanje je le eden do korakov, saj je treba to spraviti nato tudi v prakso, v sistem, kar omogočajo tudi zakoni.