Najpomembnejša stvar, ki se jo moramo naučiti?

Foto: Thinkstock

Ena od najpomembnejših stvari, ki jih lahko svoje otroke naučimo v življenju, je to, kako se je treba učiti. Tako tisti, ki se šele začenjajo uvajati v šolo, kot tudi izkušeni šolarji si lahko privoščijo še nekaj brezskrbnega časa, z mislimi daleč od šolskih klopi.

Ko se zdi, da je prvi september svetlobna leta daleč, lahko starši počasi začnemo pripravljati teren, da se bo otrok lažje vrnil oziroma uvedel v vsakodnevno šolsko rutino.

Kako smo se sami počutili kot nadobudni šolarčki?

Foto: Thinkstock

Preden začnemo otroka pripravljati na prve šolske dni in na idejo o tem, da se bo treba začeti učiti, se najprej sami mentalno pripravimo na prihajajoče obdobje, polno obveznosti.

Poskušajmo se spomniti, kako smo se proti koncu avgusta sami počutili kot nadobudni šolarčki, kaj smo takrat pogrešali in kaj nas je najbolj razveseljevalo. Mogoče dejstvo, da smo se spet srečali s sošolci, nove šolske potrebščine, začetek obšolskih dejavnosti? Skoraj zagotovo pa nas ni navduševalo to, da se bodo spet začele neskončne ure učenja.

Za učenje izkoristimo vsakdanje trenutke

Ko so bili naši šolarčki še dojenčki in malčki, je bilo vse učenje potekalo povsem neopazno, saj otroci kar posrkajo vse informacije iz okolice. Malček je zrasel v šolarja in težje delo, ki zadeva učenje, lahko prepustimo učiteljem.

Vendar učenje ni samo to, da otroci sedijo in poslušajo predavano snov ter odgovarjajo na učiteljeva vprašanja. Učenje je, da vsakdanje, naravne trenutke izkoristimo za učenje in tako poženemo kolesje v možganih naših šolarčkov.

Kuhanje, gradbišče, nakupi in druge dejavnosti, ki krepijo možganske funkcije

Foto: Thinkstock

Starši so otrokovi prvi in najpomembnejši učitelji. Vsi starši si za svojega otroka želijo, da bi mu šlo v šoli dobro, tako pri znanju in ocenah kot po socialni plati.

Predstavljamo nekaj zanimivih aktivnosti, ki otroku mimogrede približajo zapletene miselne koncepte ter tako poskrbijo za krepitev njegovih miselnih zmožnosti.

• Kuhanje

Otroci se največ naučijo ob konkretnih izkušnjah. Ni bolj praktičnega učenja, kot je kuhanje – sledimo receptu, na koncu pa pojemo svoj izdelek. Naj bo to kolač ali juha, ta dejavnost je pri strokovnjakih za učenje vedno visoko na seznamu nalog, ki nam pojasnijo toliko osnov.

Pri receptih je treba slediti navodilom. Otrok se kmalu nauči, da brez sladkorja pecivo ne bo dobro. Z mešanjem in dodajanjem sestavin pa krepijo finomotorične spretnosti. Pravzaprav so prvi kuharski koraki že mala šola kemije. Merjenje sestavin jih nauči ulomkov. Branje receptov pa krepi občutek za zaporedje, od česar sta odvisna bralno razumevanje in sposobnost napisati kratko zgodbo.

• Obisk gradbišča

Odrasli si znanost predstavljamo samo kot eksperimentiranje ali kopico enačb, ki nimajo ničesar opraviti z vsakdanjim življenjem. Vendar nam znanost omogoča, da razumemo, kako stvari delujejo. Zato se obisk gradbišča lahko spremeni v učno uro fizike.

Samokolnice, dvigala in buldožerji nam lahko služijo za razlago koncepta navora ali kakšne druge fizikalne količine. Vprašajte svojega šolarja, kako bi stala konstrukcija, če bi bili vsi nosilci samo na eni strani. Če boste na isto gradbišče prišli večkrat, boste spet lahko okrepili otrokov občutek za zaporedje.

• Sprehod

Opazovanje je temelj znanosti. Na sprehodu otroku predlagajte, da natakne svoj detektivski klobuk in vam pove vse, kar opazi. Mimogrede lahko na sprehod pretihotapite zgodbo o fotosintezi, opazujete življenje žuželk ali poslušate ptičje petje. Na sprehodu po mestu pa so nam v pomoč lahko zaporedja na semaforjih.

• Prehranjevanje

Če nove stvari navezujemo na tisto, kar otrok že pozna, se je veliko lažje naučiti kaj novega. Med obroki lahko hitro vključimo malce matematike – štejemo krompirčke in krepimo otrokovo številsko predstavo. Ko ugotavljamo, koliko jih je še ostalo, ga učimo odštevanja, ko delimo pico, torto ali kaj drugega, ga učimo ulomkov oziroma deležev.

• Fotografiranje

Telefone imamo vedno s seboj, lahko so tudi odlični pripomočki za učenje. Otroka lahko mimogrede naučimo nekaj osnov o svetlobi.

Naj posname nekaj fotografij svoje sence, iz tega se potem lahko nauči nekaj o zemeljski rotaciji in položaju sonca. Z aplikacijami, ki popačijo fotografijo, ga lahko naučimo, kako potuje in se lomi svetloba. To ga seveda lahko naučimo tudi z različnimi stekelci, ki jih vzamemo s seboj na sprehod.

• Nakupovanje

Med nakupovanjem otrok vadi branje, pisanje in računanje. S tem, ko otrok spoznava različne vzorce, se nauči, kako delujejo stvari in kako si sledijo, tako se navadi predvidevanja. To je ključno za učenje matematike in algebre. Naj opazuje vzorce na oblekah, posteljnini ali pohištvu. V trgovini lahko tudi "lovi" črke svojega imena ali številke. Večji šolar lahko pomaga pri pisanju nakupovalnih seznamov in izbiri pravih izdelkov.

• Ustvarjanje

Foto: Thinkstock Slikanje s prsti ali ustvarjanje izdelkov se lahko spremeni v znanstveni eksperiment. Med likovnim ustvarjanjem otroka seznanimo z osnovnim principom znanstvene analize: "Kaj bi se zgodilo, če bi pomešali različne barve, različne materiale, dodali lepilo …?" Otrok lahko tudi nariše določen predmet in tako krepi opazovanje. Vse to mešanje, gnetenje, ustvarjanje krepi fino motoriko, ki je nujna za pisanje črk.

• Hišna opravila

Otrok, ki mora doma kaj postoriti, ima večji občutek odgovornosti, spotoma se lahko nauči kaj matematike in kritičnega mišljenja. S sortiranjem stvari se otrok uči razporejanja po lastnostih in primerjave predmetov. To je osnova za učenje algebre in logičnega razmišljanja. Pri pospravljanju perila ali igrač naj otrok razvršča po barvi, velikosti, obliki ali vrsti. Vmes lahko vadimo pojme, kot so manj, več, nekaj, veliko, ki jih bo kmalu znal povezovati z številkami. Mali radovednež lahko tudi sortira kovance, ki jih bo kmalu znal sestaviti po kupčkih.

• Vožnja

Otrok rešuje vsakodnevne težave. Starši si prizadevamo, da bi postali ustvarjalni, prilagodljivi, razumevajoči, sposobni empatije, da bi na vsak položaj pogledali z več različnih zornih kotov. Poudarek je na sposobnosti vživljanja. Primanjkljaj socialnih veščin se namreč kmalu izkaže kot ovira pri šolskem napredovanju.

Med vožnjo si lahko pripovedujemo zgodbe, te spodbujajo bralne veščine, poslušanje, empatijo in izostrijo občutek za reševanje težav, še posebej če vključujejo elemente "kdo, kaj, zakaj in kje". V avtomobilu imamo odlično priložnost za razvijanje zgodbe, saj je otrok "ujet" v vlogi poslušalca. Če nimamo dovolj idej, lahko spodbujamo pripovedovanje in postavimo vprašanje: "Kaj bi se zgodilo, če bi ta moški spregledal rdečo luč?"

• Igra

Otrok se med igro uči, z dodajanjem vprašanj pa igro ponesemo na čisto novo raven. Z igro se otrok uči, kako deluje svet. Najprej so to mehke igrače, potem jih kmalu zamenjajo kocke in sestavljanke. Vprašajmo otroka, zakaj se mu zdi, da dva kosa ne gresta skupaj. Vmes lahko tudi malo štejemo, na primer število kock v stolpu ali število poskokov na trampolinu.

Zdaj pa zares, a ne brez igre!

Z otrokom se skupaj začnimo pripravljati na šolsko delo. Skupaj zavijmo zvezke, otrok naj spozna vse svoje potrebščine, ošili barvice in si uredi pisalno mizo.

Začnimo uvajati redni ritem spanja, zajtrkovanje in določimo čas za šolsko delo. Nikakor pa ne pospravljajmo igrač, otrok se mora čim več časa tudi še igrati.