Petek, 19. 4. 2019, 15.57
5 let, 7 mesecev
Gorenjski grad, kjer so pisali slovensko ustavo, danes propada #video #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,06
12
V gradu Podvin v vasi Mošnje blizu Radovljice je do leta 1939 poletja preživljala francoska plemiška družina de Polignac, ki je bila lastnica dvorca. Po drugi svetovni vojni je tam nastal razkošen hotel in restavracija, nekaj časa je bil tudi protokolarni objekt. Grad Podvin je večkrat obiskal tudi Tito, med gosti graščine je bil Raul Castro, objekt pa je povezan tudi s pisanjem slovenske ustave.
Posestvo v Podvinu se prvič omenja že v 14. stoletju kot Thurn Podwein, ki so ga imeli v dedni lasti gospodje Podvinski. Ko je njihov rod izumrl, je posestvo prešlo v roke celjskih grofov, kasneje pa Habsburžanov. Dvonadstropni dvorec, ki je že več kot 15 let zapuščen, pa ima zanimivo zgodovino tudi iz prejšnjega stoletja.
Grad Podvin je bil pred drugo svetovno vojno letna rezidenca francoske plemiške družine de Polignac, leta 1946 so ga nacionalizirali in v njem v šestdesetih letih odprli prestižni hotel in restavracijo, ki je gostila tudi številne državnike.
Graščino v vasi Mošnje je leta 1885 kupil francoski princ Camille de Polignac in v njem z družino preživljal poletja. Pri njih je kot oskrbnica delala babica Primoža Boleta, ki je s plemiško družino z gradu Podvin z vlakom kot del osebja potovala tudi v Anglijo in Francijo. Oba jezika je dobro govorila, pripoveduje Bole. Dobro pa so govorili slovensko tudi člani plemiške francoske družine de Polignac, ki je bila na Gorenjsko in svojo letno rezidenco tam precej navezana in imela nanjo lepe spomine, kar je v svojih pismih pisal tudi princ Victor de Polignac, sin princa Camilla de Polignaca in njegove žene Rite Knight, ki je bil rojen leta 1899 v Londonu, krščen pa v Mošnjah.
Pred hotelom je nekoč bil urejen park, bazen, mini golf in tenis.
Oče Primoža Boleta Vilko Bole, ki se je rodil leta 1905, in Victor sta se poznala kot otroka, saj ga je njegova mama kdaj vzela na grad, ko je tam delala. Prav tako pa je "grofična vsako leto povabila vse otroke iz okolice na pogostitev," pripoveduje sogovornik.
Družina de Polignac je bila zadnjič v Podvinu leta 1939. Graščino so leta 1946 nacionalizirali, zanjo so takrat dobili "simbolično odškodnino", kot je leta 1991 v svojem pismu napisal Victor de Polignac.
Grad Podvin na Valvasorjevi upodobitvi iz leta 1679
Nekdanji hotel z bazenom v gradu Podvin
Nekdanja okolica gradu Podvin
Pisma po skoraj po stoletja
Primož Bole pripoveduje, da so z družino de Polignac, ko ni več prihajala v Podvin, izgubili stik, dokler ni okoli leta 1985 njegov oče dobil naslov Victorja de Polignaca. Pisal mu je in francoski princ mu je odgovoril v slovenščini. Boletov oče in princ Victor de Polignac sta tako po skoraj 50 letih spet stopila v stik in si od takrat pošiljala dolga pisma.
Primož Bole, čigar stara mama je bila oskrbnica pri francoski plemiški družini de Polignac, ki je imela letno rezidenco v gradu Podvin, hrani pisma Victorja de Polignaca, ki sta si jih pisala z njegovim očetom, fotografije in drugo dokumentacijo, povezano z gradom in njihovimi nekdanjimi lastniki.
Ta danes skrbno hrani Primož Bole, ob tem tudi fotografijo Victorja de Polignaca z njegovo mamo, razglednico, ki jo je njegova stara mama pisala francoski družini, in še drugo dokumentacijo, povezano s Podvinom in njegovimi nekdanjimi lastniki.
Ob spominih, vezanih na graščino pred drugo svetovno vojno, ki mu jih je posredoval njegov oče, pa Primož Bole pripoveduje tudi o kasnejšem obdobju gradu. O času, ko sta bila tam prestižna restavracija in hotel. V gradu je bila po vojni najprej nekaj časa kmetijska šola, leta 1962 pa je postal gostinsko-turistični objekt. Ob gradu Podvin, ki je bil hotel z restavracijo, je v nekdanji sosednji konjušnici, nad katero so nekoč spale uslužbenke z graščine, leta 1968 nastala tudi restavracija s sobami.
V kleti graščine je v socialističnih časih delovala tudi ponudba "all you can eat", kjer so v prostorih ponujali vino in pršut po želji. Za tisti čas pa je bila to posebna ponudba.
Eno od pisem princa Victorja de Polignaca, ki sta si jih pisala z Vilkom Boletom.
Victor de Polignac z mamo, fotografija, ki jo v svoji dokumentaciji hrani Primož Bole.
Tito na obisku
Natakar in kasneje vodja strežbe Štefan Hirci je v hotelu in restavraciji grad Podvin delal med letoma 1968 in 1987. Pred danes zapuščeno graščino in njeno zaraščeno okolico pripoveduje, kako je bilo nekoč tu krasno. Imela je bazen, mini golf in tenis, park pa je bil urejen in posejan z rožami. Graščina z okolico sta bila skrbno vzdrževana.
Hirci se spominja, kako so imeli v restavraciji vsak večer glasbo v živo, kako so tatarski biftek z 12 začimbami pripravljali pred omizjem, kako lepe so bile hotelske sobe in koga vse so gostili.
Natakar in kasneje vodja strežbe je Štefan Hirci v hotelu in restavraciji grad Podvin delal med letoma 1968 in 1987. Pred danes zapuščeno graščino in njeno zaraščeno okolico pripoveduje, kako je bilo nekoč tu krasno. Imela je bazen, mini golf in tenis, park pa je bil bil urejen in posejan z rožami.
"Trikrat sem stregel tudi Tita, enkrat je petega januarja praznoval tu še novo leto s slovenskimi kameradi," pripoveduje Hirci. Na vprašanje, kakšen je bil jugoslovanski predsednik kot gost, Hirci odgovarja: "Vodil ga je protokol. Takrat ni bilo še kakšnega velikega izbora vin, v glavnem so pili rebulo, z izjemo Mačka, ki je izbral rizling ali cviček." Za Tita pa so morali biti vedno za prilogo štruklji, se še spominja nekdanji natakar v Podvinu.
Rože za osebje
Ob tem pove, kako je dvakrat na obisk prišla in pri njih bivala tudi markiza de Polignac, mama Victorja de Polignaca in nekdanja lastnica Podvina. Hirci poudari, kako lepo je govorila slovensko in nato omeni, da so gostili tudi Raula Castra. "Igrale so Bele vrane, prepovedana je bila pesem Cuando Sali de Cuba." Restavracija je bila takrat okrašena s cvetličnimi aranžmaji, ki jih je v nekem trenutku Raul Castro naročil vse pobrati in razdeliti kuharicam. To je storil zaradi varnosti, da se v njih morda ne bi znašel kakšen mikrofon, zgodbo pripoveduje sogovornik.
Med protokolarnimi obiski pravi, da je bil zdaleč največji obisk indijskega predsednika Varahagiri Venkata Girija, ki je bil na tem položaju od leta 1969 do 1974. V Podvin je prišel na čajanko in Hirci pripoveduje, kako natančni so bili varnostni pregledi pred njegovim prihodom. Pregledali so vse, od odtokov do žlebov, nič ni bilo prepuščeno naključju.
V hotelu grad Podvin je poleti 1990 nastal tudi prvi osnutek ustave.
Pisanje ustave
Grad Podvin pa je povezan tudi s slovensko ustavo. Na pobudo Franceta Bučarja, takratnega predsednika slovenske skupščine in predsednika skupščine ustavne komisije, so avgusta leta 1990 oblikovali posebno strokovno komisijo, ki je v enem tednu v gradu Podvin oblikovala prvi osnutek slovenske ustave in ta različica je tako dobila naziv "podvinska ustava".
Grad zapuščen, vila oživljena
Grad Podvin je danes že dolgo zapuščen, medtem ko je ob njem, v nekdanji konjušnici, od leta 2013 oživljenja Vila Podvin, restavracija s sobami. V njej lokalne jedi v jedi nove slovenske kuhinje z ekipo nadgrajuje Uroš Štefelin.
Raziskujejo lokalne sestavine, proizvajalce, jedi, rokodelce in običaje. Vsako prvo soboto v mesecu gostijo tudi Podvinsko tržnico.
Preberite še:
12