Popolne počitnice na biseru Balkana

Severna Makedonija ima površino 25.713 kvadratnih kilometrov, 80 odstotkov vsega ozemlja so gore z 38 planinami in 20 vrhovi z nadmorsko višino nad dva tisoč metrov.

Verjetno nihče, ki obišče državo, nekaj večjo kot Slovenija, v kateri živi okoli dva milijona ljudi, ne izpusti moderne in živahne prestolnice ob Vardarju Skopja in bisera Balkana – Ohridskega jezera.

Zgodovinska mesta, kot so Skopje, Bitola, Tetovo, Kruševo in park Mavrovo vas bodo navdušili s svojo bogato kulturno dediščino in izročilom, ki se prenaša iz roda v rod. A ta državica, v kateri živijo neverjetno prijazni ljudje, lahko ponudi še veliko več.

Ohridsko jezero

Med vsemi čudesi v Severni Makedoniji je zagotovo Ohridsko jezero, ki velja za pravi biser Balkana. Ob Ohridskem jezeru se človek v resnici počuti, kot da bi bil na morju. Ime je dobilo po mestu Ohrid, ki leži na severovzhodnem delu obale. Znano je po svoji kristalno čisti vodi, ki omogoča pogled do globine 22 metrov. Površina jezera je 358,2 kvadratnega kilometra. Največja širina znaša 14,8 kilometra, dolžina jezera pa je 30,8 kilometra. Dolžina vse obale je 87,5 kilometra.

Ohridsko jezero se ponaša z edinstvenimi in redkimi lubadarji ter drugimi živalskimi vrstami. Posebnost jezera je nastala zaradi geografske izolacije in velike geološke starosti.

Obale Ohridskega jezera so bile naseljene že od prazgodovinskega časa. Najstarejše arheološke naselbine izvirajo iz časa 6000 let pr. n. št. Samo na makedonskem delu jezera so odkrili več kot 170 arheoloških najdb. Zahvaljujoč bogati kulturi, sta bila Ohridsko jezero in mesto Ohrid leta 1980 razglašena za svetovno kulturno dediščino pod zaščito Unesca.

Jezero Matka

Ena izmed mnogih lepot Severne Makedonije, ki si jo je nedvomno vredno ogledati, je kanjon Matka. Ta čudoviti kanjon z zeleno reko, skalami in gozdovi je ena izmed najbolj prepoznavnih "znamenitosti" v Makedoniji. Ime Matka pomeni maternico in predstavlja biser, zibelko narave.

Kanjon je le 15 kilometrov od glavnega mesta in vedno pritegne veliko ljubiteljev narave in raziskovalcev. Jezero Matka je sicer nastalo z zajezitvijo reke Treske, gre pa za najstarejše umetno jezero v Makedoniji.

Po jezeru se lahko popeljete z ladjico, čolnom ali kajakom ter občudujete navpične skalne stene, neokrnjeno naravo s številnimi redkimi rastlinami in živalmi, med katere spada kar 77 vrst metuljev. Kanjon je tudi priljubljena točka med pohodniki, saj nudi številne poti po okoliških pečinah in gozdovih.

Park Mavrovo in Mavrovsko jezero

V narodnem parku Mavrovo, največjem od treh tovrstnih v Makedoniji, leži tudi umetno jezero Mavrovo. Najbolj znana prebivalka v njem je zagotovo mavrovska postrv, ki je prava kulinarična specialiteta.

Mavrovsko jezero je za obiskovalce primerno vse leto – poleti za kopanje, pozimi, ko zmrzne, pa za drsanje. Slikoviti kanjon čudovite reke Radike daje parku posebno lepoto. Številne soteske, strmi odseki, skale različnih oblik in slapovi tvorijo raznovrsten in poseben relief parka Mavrovo.

Atrakcija na jezeru Mavrovo, ki je po popotovanju po Makedoniji nikakor ne smete izpustiti, je tudi potopljena cerkev svetega Nikolaja v umetnem Mavrovskem jezeru. Teren v parku Mavrovo sicer ponuja čudovito priložnost tudi za druga raziskovanja.

Prespansko jezero

Prespansko jezero, ki je nastalo v času pliocena, je eno najbolj čistih jezer na svetu. Leži na nadmorski višini 853 metrov in zajema površino 276,7 kvadratnega kilometra. Zanimivo je, da gladina vode niha. Jezero izgublja svojo vodo zaradi apnenčaste sestave gore Galičica, ki izteka v Ohridsko jezero pri samostanu sv. Nauma in pri Biljaninih izvorih.

Jezero dobiva vodo iz podvodnih izvirov in več rek, ki se izlivajo vanj. Okolica je bogata z endemičnimi vrstami ptic.

V Prespanskem jezeru je edini otok v Makedoniji – Golem grad. Otok je dolg 750 metrov in širok 450 metrov. Ta otok je naravna redkost in rezervat redkih zelišč in različnega rastlinskega in živalskega sveta.

Do otoka se lahko pride s čolnom na dveh mestih, kjer so majhne plaže in razpoke v skalah. Prespanska regija ima veliko sončnih dni, na obali Prespanskega jezera je več lepih peščenih plaž, ki so obdane z gorami. Vse to, skupaj z bistro jezersko vodo, vas ne bo pustilo ravnodušnih in vas bo nenehno vabilo na kopanje in sprostitev.

Debarsko jezero

Ko se peljemo od Ohridskega jezera proti nacionalnemu parku Mavrovo, boste šli skozi Debar. Istoimenski kraj in dolina reke, ki je zajezena za hidroelektrarno, je zelo slikovita. Cesto ob akumulacijskem jezeru obnavljajo in je ponekod v odličnem stanju, drugje pa še čaka boljše čase. V Debarju je most prek Črnega Drima. Akumulacijsko jezero se imenuje Debarsko jezero, voda v njem pa naj bi imela zdravilne učinke.

Dojransko jezero

Pravi kraj, kjer lahko začutite podnebni vpliv Mediterana, je okolica Dojranskega jezera v jugovzhodnem delu Makedonije. Odprtost proti jugu in nizka nadmorska višina povzročata povprečno letno temperaturo vode okrog 15-18, poleti celo 25-27 stopinj Celzija, tako da imate občutek, da ste na nekem tropskem jezeru.

Dojransko jezero s površino 43,1 kvadratnega kilometra je najmanjše tektonsko jezero v deželi, hkrati tudi najbolj plitvo – z največjo globino deset metrov. Visoka produkcija planktona pomeni bogastvo rib, v jezeru jih živi približno 15 vrst.

Poletja so v Dojranu vroča in suha, zime blage in vlažne. Bogastvo endemičnih vrst alg, ki živijo v jezeru, vam omogočajo, da se nadihate joda. Ne pozabite pa se namazati z malo zdravilnega dojranskega blata. Če iščete kraj za počitek in mir, v objemu mediteranskega ambienta, obkroženi z neponovljivo lepoto okolice, je Dojran pravi kraj za vas.

Kaj pojesti? Naš izbor - nujno na tavče gravče!

Tavče gravče je tradicionalna makedonska specialiteta. Pripravi se iz svežega makedonskega (belega) fižola in se lahko naroči skoraj v vseh makedonskih restavracijah. Postreže se v lončenih posodah. Kako pa si tavče gravče pripraviti doma?

Fižol se najprej dobro očisti, potem se potopi v mrzlo vodo za najmanj tri ure (po tradiciji se pusti čez noč), da se zmehča, potem se opere in kuha v loncu. Po prvem vrenju se voda zavrže (ker ustvarja pline) in se da nova voda. V drugo vodo se dodasta del čebule in poper, lahko tudi nekaj kosov makedonskega lovorjevega lista.

V drugi ponvi se popraži čebula, z mleto rdečo papriko. Suha paprika se lahko popraži s čebulo, lahko pa tudi posebej. Čez 90 minut, kolikor traja, da se fižol skuha, se mu dodata pražena čebula in paprika. Vse se dobro premeša. Vsebina se prestavi v lončen pekač in se peče na temperaturi okrog 220 stopinj Celzija, dokler se ne zapeče. Ko se kuha, morate biti previdni, da vode ni niti preveč niti premalo. Ko se peče, ne sme biti preveč suh.

Lončen pekač daje prepoznaven tradicionalen videz jedi in več ur ohrani temperaturo. Tavče gravče se pogosto pripravlja tudi v kombinaciji z mesno jedjo, kot so makedonske pleskavice, makedonska slanina, makedonsko prekajeno meso, makedonska rebrca itn. Paziti je treba na količino, ker fižol v Makedoniji spada med bolj kalorične jedi in vsebuje 350 kalorij na 100 gramov svežih zrn. Pa dober tek!