Nedelja, 26. 6. 2016, 3.33
7 let, 2 meseca
Tjaša Kolenc Filipčič: Mladi morajo čim prej razumeti, da je uspeh tek na dolge proge
Tjaša Kolenc Filipčič je uspešna poslovna ženska na položaju, ki bi ji ga zavidal marsikdo. A zaslug za svoj uspeh skromno ne pripisuje samo sebi.
Tjaša Kolenc Filipčič je ena bolj prepoznavnih in aktivnih predstavnikov mlade generacije slovenskih menedžerjev. Že drugi mandat je predsednica sekcije mladih menedžerjev pri stanovski organizaciji. Je direktorica marketinga na Zavarovalnici Triglav in aktivna pri različnih organizacijah.
Svoj uspeh odločno pripisuje ekipi, ki jo vodi, tako pri Združenju menedžerjev kot v svoji službi. Če nimaš dobre ekipe, ki je utečena, ni nič, pravi. "Biti menedžer ni končni cilj, mislim, da izbereš neko področje, ki te zanima in izpolnjuje, ter v luči tega nato gradiš svojo kariero. Ne sme biti cilj, da boš prišel na določeno pozicijo."
Za intervju z njo na ta praznični vikend smo se odločili zato, ker vam želimo predstavljati pozitivne in uspešne ljudi, ki imajo vizijo, kako naprej.
Naša intervjuvanka o tem: "Da bi se skušali čim bolj povezovati, tako na ravni različnih organizacij in podjetij, kot tudi na ravni politike ali celotnega gospodarstva. Če bi vsak to uresničeval, bi lahko Slovenija dosegla preboj."
Pravkar ste prišli s sestanka. Jih dnevno vodite veliko?
Kar nekaj, ja (smeh, op. a.).
Se kakšnim stvarem, temam na sestankih izogibate?
Verjamem v učinkovite sestanke, kar pomeni, da niso dolgi, saj menim, da se lahko v kratkem času predstavi, kaj je ideja, namen, kaj treba narediti in da se določi: kdo, kaj, kdaj, zakaj. Verjamem v takšen način in menim, da lahko stvari tako potekajo učinkovito.
Kako dolgi so?
Vse se da dogovoriti v roku pol ali ene ure. Odvisno, ali je to sestanek, na katerem se je treba samo dogovoriti o kakšnih stvareh ali pa kaj vsebinsko obsežnejšega ali strateškega doreči.
Ste mladi in uspešni, poleg tega pa še ženska na položaju ... Ste morda kdaj deležni kakšnih očitkov?
Veliko je pred menoj, ampak do sedaj nisem imela slabih izkušenj. Tudi uspeh je relativen. Mislim, da so ti časi za nami, zdaj se vedno bolj spoštuje znanja in kakovost tako mlajše kot starejše generacije. Upravljanje talentov v organizacijah vidim kot ključno konkurenčno prednost podjetjih. To tudi izpostavljamo v sekciji mladih menedžerjev.
Človek bi rekel, da ste bolj navdih kot nekaj, kar bi zavidali …
Jaz mislim, da vsak prinaša nekaj svojega in če imaš neko življenjsko energijo ter namen povezovanja, če daješ ideje, je to dobrodošlo v vsakem okolju.
Koliko časa vam vzame služba in kako si organizirate dan?
Dnevno v službi prebijem od osem do deset ur, jutra pa so odvisna od tega, kdo od naju z možem pelje otroke v šolo in vrtec. Kadar jih pelje on, sem v službi zelo zgodaj, po navadi že okrog šeste ure, tiste dneve, ko sem za prevoz zadolžena jaz, pa pridem malo pozneje.
Si dajete kakšne osebne omejitve, da recimo elektronska sporočila preberete šele po določeni uri?
Ne, saj zelo uživam v dinamičnem utripu dneva. Moje delo je zelo povezano s komunikacijo z različnimi ljudmi, veliko je sestankov, usklajevanja in hitrih odločitev, odzivov na dnevne izzive.
Ali po službi, ko pridete domov, izklopite delo ali ste na voljo še prek kratkih sporočil?
Sem na razpolago, ampak to je mogoče samo, kadar ti tvoje delo ni odveč. Morda se v kakšnem trenutku res ne morem takoj odzvati, a to mi ne predstavlja bremena.
Koliko dopušča, da ji delo "krade" zasebne trenutke:
Ali znate odklopiti delo in si vzeti čas samo zase?
Predvsem otroci najbolj čutijo, če si se res odklopil ali ne, in poskrbijo za to, da si z mislimi res pri njih. Ni tega delnega sprejemanja, da te opazujejo samo z enim ušesom in očesom (smeh, op. a.). Sicer mi pa pri sproščanju zelo pomaga tek po gozdu, ki vedno poskrbi, da sem v svojem svetu. Tek mi je super tudi zato, ker se čisto prilagodi mojemu ritmu v tistem dnevu. Včasih ima dan premalo ur in ga lahko vključiš šele zvečer ali zjutraj.
Kako se odklopite od dela?
Predvsem se rada družim s prijatelji, zato v naši hiši večkrat rečemo, da je to hiša odprtih vrat (smeh, op. a.). Zelo sem vesela, da imamo vedno polno hišo in da se lahko tudi na ta način odklopim ter sprostim.
Se tudi z možem doma pogovarjata o vaši službi?
Ja, z njim se zelo rada pogovarjam tudi o moji službi. On dela v drugi industriji, zato je vedno super slišati neko drugo mnenje.
Kako si organizirate počitnice in proste dneve za preživljanje časa z družino?
V naši službi velja preprosto pravilo, da če je delo opravljeno in so stvari dobro porazdeljene med drugimi sodelavci, gre lahko vsak na oddih. Zato zelo spodbujam, da si vsak organizira svoj čas. Tudi ko grem jaz na dopust, sodelavci prevzamejo določene aktivnosti.
Če vaš šestletnik ali osemletnik zboli, si lahko brez težav vzamete prosto?
Seveda, smo družini prijazno podjetje. Čeprav moram reči, da imam srečo, da oba moja fanta res redko zbolita. Če pa že pride karkoli vmes, si ni težko z danes na jutri vzeti prostega dne.
Sta vaša otroka že kaj radovedna, kaj počne mami?
Ja. Vsaki dve leti imamo organiziran dan, ko v službo pripeljemo svoje otroke, da vidijo, kaj počnejo njihovi starši. Pridejo, si ogledajo vse pisarne, se usedejo za računalnik, spremljajo sestanke … Tako vidita, kam grem vsak dan v službo in kje prebijem toliko časa.
Kaj pravita na vaše delo?
Tudi onadva imata zelo pozitiven odnos do naše znamke in kjerkoli vidita kakšno reklamo, rečeta "O, poglej, mami, tvoja služba" (smeh, op. a.). Sama jima skušam vedno pripovedovati o stvareh, ki se mi dogajajo v službi. Seveda tisto, kar se mi zdi zanimivo in v jeziku, ki je njima zanimiv. Tudi z njima rada delim stvari, ki so se mi zgodile.
V kakšnih vrednotah ju vzgajata z možem?
Predvsem v tem, da prevzemata odgovornost, da sta prijazna, delovna, samoiniciativna in predvsem samostojna. Samostojnost je ena od stvari, ki jo spodbujam že od samega začetka.
Sta podedovala vašo organizatorsko žilico?
Morda bolj to, da sta oba zelo družabna. Sama zelo rada kuham in tako tudi moj šestletnik. Zelo veliko kuha in če na dopustu skuhamo kaj brez njega, mu ni najbolj všeč (smeh, op. a.). Enkrat na mesec obiskuje tudi kuharski tečaj.
Ali oba spodbujate, da postaneta to, kar si želita?
Ja, seveda. Veliko stresa je povezanega s tem, ker posameznik ne uživa v tem, kar dela. Če rad delaš to, kar delaš, boš uspešen.
Ima tudi starejši sin že kakšne vidne ambicije?
Je šahist in zelo uživa v tem. Najbolj mi je všeč, ko gre na medgeneracijske turnirje in igra s 60-letniki, kar se mi zdi super medgeneracijsko povezovanje.
O pogovorih o službi z možem:
Bi lahko potegnili kakšne vzporednice med sprejemanjem odločitev v službi in družini?
Sem mnenja, da v življenju ni take stroge ločnice med službenim in zasebnim delom. Dan je sestavljen iz obeh svetov in ti kot oseba nisi v enem delu takšen, v drugem pa takšen. Te stvari se zelo povezujejo. Tako kot te otroci na marsikaterem področju oblikujejo in ti nastavljajo ogledalo, se velikokrat te stvari na enak način odražajo pri delu s sodelavci. Mislim, da sta oba svetova zelo povezana.
Koliko gre slovenska marketinška stroka v korak s tujino? Kje zaostajamo, kje smo pred drugimi?
Vemo, da gre vse v smeri digitalizacije in mislim, da v Slovenijo zadnje čase vsi trendi, ki se dogajajo po svetu, prispejo veliko hitreje kot včasih. Z nekim globalnim povezovanjem in pretokom informacij se vse razvija hitreje. Tudi vse več oglaševalskih agencij je del nekih mednarodnih skupin, kar pomeni, da tudi znotraj svojih podjetij njihova znanja zelo hitro prehajajo na druge. Zato je manj opaziti, da bi bile kakšne države v zaostanku.
Kako pogosto hodite na izobraževanja, kako pogosto v tujino?
Jaz se skušam tako v Sloveniji kot v tujini udejstvovati na določenih izobraževanjih. V Sloveniji je vedno več gostov iz tujine, ki predstavljajo tuje dobre prakse, tako da lahko tudi znotraj naše države najdemo kvalitetne vsebine.
Imate kakšnega vzornika, žensko na položaju, po kateri se zgledujete?
Težko bi rekla, da eno. Verjamem v to, da lahko od različnih oseb pobereš tiste stvari, ki te navdihujejo na različnih področjih. Najdem navdih tako na področja športa, umetnosti in drugih disciplin. V prostem času rada poslušam govore TED, ki zajemajo različna področja, slišiš zelo različne vsebine in skušaš ven potegniti tisto, kar navdihuje tebe.
Ste tudi predsednica sekcije mladih menedžerjev. Kaj naredi dobrega menedžerja?
Mislim, da je pri mladih pomembno predvsem to, da je to tek na dolge proge. Znanje in izkušnje so nekaj, česar ti nihče ne more vzeti. Tudi to, da poslušaš in se učiš od starejših kolegov, predvsem pa, da se povezuješ in spoštuješ druge.
Katere so glavne lastnosti karakterja, ki narekujejo dobrega menedžerja?
Veliko je govora o vodenju in zagotovo mora imeti menedžer to v sebi, zato se mi to poleg odgovornosti zdi ključna stvar.
Kaj menite, da mora študent, ki razmišlja o svoji karieri, nujno razumeti?
Še enkrat bi poudarila, da so vsi koraki tek na dolge proge, da je delavnost ena najpomembnejših stvari, sploh na začetku. Treba se je izkazati, pomembno je, da so proaktivni. Veliko jih pravi, da je težko najti službo – takšnim svetujem, naj si v kakšnem podjetju nabirajo izkušnje tudi brez plačila. Saj znanja in izkušnje iščejo vsi. Predvsem pa tudi to, da so aktivni v obštudijskih dejavnostih, organizacijah, društvih, kjer se naučiš veliko veščin vodenja, ki ti v življenju pridejo zelo prav.
Nekateri se še vedno izgovarjajo na to, da nima smisla, češ da štejejo samo veze in poznanstva ...
Tega je vedno manj in tega bo vedno manj. Sploh zdaj, ko vsak razmišlja v globalnem smislu. Vedno boš konkuriral s svojimi veščinami, znanjem in kompetencami.
Se moški in ženski način menedžiranja razlikujeta?
Veliko raziskav kaže na to, da ženskam sposobnost čustvenega razmišljanja zelo pomaga, da so morda bolj natančne, moški pa so morda bolj ambiciozni … A jaz verjamem, da spol ne bi smel igrati nobene vloge pri dobrem menedžerju.
Ali ženskam v prid morda govori tudi to, da veljajo za bolj večopravilne?
Ja, tudi je tudi ena od stvari, ki jih priznavajo ženskam. Veliko držav spodbuja ženske v samem vrhu, tako gospodarskem kot političnem. Nekatere države imajo ali so imele recimo kvote. A mislim, da bo z novimi generacijami potreb z umetnim omejevanjem žensk in moških na vodilnih položajih vedno manj.
O vsakodnevni rutini:
Ali še vedno veljajo zadržki do žensk na položaju?
Z mlajšimi generacijami tega ni več. V preteklosti je bilo vsekakor veliko povezanega s tem, da so ženske skrbele za dom in družino ter so se morda zaradi tega odpovedovale karieri. Zdaj pa velja enakopravnost pri vzgoji otrok, deljenju hišnih opravil in seveda tudi v kariernem svetu.
V današnjem času gresta materinstvo in kariera že lažje z roko v roki?
Tako je, a še vedno mislim, da je tudi veliko odvisno od tega, kakšen je partner. Pri nama je stalno neko spoštovanje, da se vsak razvija na področju, v katerem se želi razvijati in rasti, družina je pa nekaj, kar je skupnega. So obdobja, ko eden potrebuje več podpore in razumevanja na določenem področju in pozneje to potrebuje drug. Ko govorim o enakopravnosti, ne mislim, da je vse strogo razdeljeno na pol v vsakem trenutku, ampak gre za neko prilagajanje, dinamičnost, razumevanje in podporo.
Kakšna je zdaj politika oblačenja žensk na poziciji, obstajajo kakšna nenapisana pravila?
Pomembno je, da si primerno oblečen za različne življenjske priložnosti. Te priložnosti pa občasno zahtevajo, da si oblečen strogo poslovno, morda bolj sproščeno … pomembno je, da si izobražen tudi na tem področju.
Kateri so bili vaši karierni in osebni uspehi, na katere ste najbolj ponosni?
Poskušam biti ponosna na napake, ki sem jih naredila, in na napake, iz katerih sem se kaj naučila. Da poskušam določene napake spremeniti ali obrniti v svoj uspeh, ne pa jih šteti kot neuspeh. To mentaliteto skušam osvojiti in jo predstaviti tudi svojim kolegom – da se lahko iz napak veliko naučimo.
1