"Moram priznati, da sem se po dolgem času razjokal"

Boris Krabonja, profesor zgodovine na srednji ekonomski šoli Maribor, je novodobni Robin Hood, kot mu pravijo tisti, ki ga poznajo. Dolga leta je samo gledal, ampak nekega dne je imel dovolj, prebudile so ga stiske dijakov in vsakdanje zgodbe, ki dokazujejo, kako huda je v resnici situacija mnogih, ki si pogosto ne morejo privoščiti niti osnovnega obroka.

Njegova želja po nesebični pomoči ga je pripeljala do ustanovitve društva Žvižgač, v katerem poleg njega dela še šest žvižgačev, od katerih sta dva sedanja in dva nekdanja njegova dijaka.

Prav mladi so njegovi glavni podporniki. "Mogoče imam sam to srečo, da vsa ta leta delam z mladimi ljudmi, ki so izjemno odrtega duha in srca," skromno pove Krabonja, čeprav je nedvomno sam najbolj zaslužen za to, da so mladi postali bolj čuteči in pozorni na stisko bližnjih. Ravno zato mu prostovoljcev nikoli ni zmanjkalo. "Ni se mi še zgodilo, da bi pri kakšni dobrodelni akciji ostal sam."

Dijaki nosijo makarone za lačne

Žvižganje nikoli ne zvoni v prazno. Pomoč prihaja iz celotne Slovenije.

Kako pomembna je njegova iniciativa predvsem med mladimi, dokazujejo številne zgodbe, ki se v zadnjih letih vrstijo tudi v njegovi šoli. "Ničkolikokrat se zgodi, da me pred šolskim kabinetom čaka vrečka s hrano. To so moji dijaki, pa ne vem, kdo so. Se pa tudi zgodi, da mi v razredu kdo na mizo prinese kakšen paket makaronov. Nikoli ne bom pozabil, ko je lansko leto ena dijakinja prišla in mi v roke dala dva paketa makaronov in rekla: 'To je vse skupaj namesto jutranje kave. Tukaj imate pa še dve omaki, to sem pa zjutraj mami vzela iz omare .'"

Mladi so njegovi najbolj zvesti pomočniki: "V tem trenutkov nam pomaga še 11 mojih dijakov iz srednje ekonomske šole Maribor, kar pomeni, da tukaj ne gre toliko za potrebe žvižgačev, kolikor za to, da se mladi soočajo s takšnim zadevami, kajti težko bomo vzgojili generacijo čutečih, če ne bodo stvari konkretizirane." Njegovo poslanstvo ni samo pomagati, temveč ozaveščati mlade, ki bodo v naslednjih letih začrtali novo zgodbo humanitarnosti.

Rok ga je spravil v jok

Rok je dal na licitacijo svoja najljubša dresa in ves izkupiček namenil društvu Žvižgač. Eno takšnih zgodb s srečnim koncem je spisal njegov dijak Rok, ki je tudi sam nekoč potreboval pomoč žvižgačev: "V nekem trenutku sta se z mamo znašla v precej hudih težavah. Na kar veliko prigovarjanje se je mama vendarle odločila in prišla do nas ternam zaupala svojo zgodbo in težavo. Seveda smo se takrat žvižgači takoj odzvali in ji pomagali pri plačevanju položnic in s prehranskimi paketi."

Rok se je žvižgačem želel zahvaliti z velikodušno gesto, ki je pretresla tudi našega sogovornika: "Ko sem se poleti vrnil z morja in odprl Facebook, me je skoraj sezulo, skoraj bi me kap. Moram priznati, da sem se po dolgem času razjokal, kar se mi načeloma zdaj že redkokdaj zgodi."

Rok, ki je velik ljubitelj nogometa in NK Maribor, je dal na licitacijo svoja najljubša dresa. "Zelo dobro ga poznam in vem, kaj mu ta dresa pomenita, kaj mu pomeni Nogometni klub Maribor in kaj mu pomenita Handanovič in Tavares," še danes vidno ganjen opisuje zgodbo. Licitacija je bila zelo uspešna, 18-letni Rok je zanju iztržil 1200 evrov. "Petsto evrov je nakazal na naš račun, s preostalimi 700 pa je Rok sam kupil hrano v Lidlovi trgovini v Mariboru in nam jo tudi dostavil. Prinesel je kar zajetno količino hrane, kar smo zdaj začeli tudi deliti med ljudmi."

Z delom pridobljenega denarja na licitaciji je v trgovini Lidl v Mariboru kupil hrano.

Robin Hood čaka srečen konec, ampak brez poroke

Humanitarno delo, odločenost ter kritični odnos do našega okolja in politike, je Borisu Krabonji prinesla vzdevek Robin Hood. "Res sem počaščen, da sem dobil takšen naziv. Upam, da bo tudi moja zgodba s srečnim koncem, tako kot na koncu filma. Pa ne zaradi poroke, poročen sem že, ampak zaradi tega, ker bodo ljudje okrog mene zadovoljni, tako kot sem lahko jaz zadovoljen, ko lahko vsako jutro vstanem z mirno vestjo, ne da bi razmišljal, kaj bom dal v usta, kaj bom oblekel in da pravzaprav lahko, ne bom rekel brezmejno, ampak po svoji kriterijih, razvajam svoja dva otroka, kar je zame največji življenjski dosežek. Želim si, da bi tudi moji sodržavljani lahko živeli na takšen način. Oziroma to celo zahtevam."

Facebook je njihov glavni medij

Žvižgači žvižgajo predvsem prek Facebooka. Opozarjajo, iščejo in zbirajo pomoč. Vsak dan so priča novim žalostnim zgodbam, a hkrati tudi dobrim ljudem, ki radi priskočijo na pomoč. Žvižganje nikoli ne zvoni v prazno . Prisluhnil jim je tudi Lidl Slovenija, ki jim je podaril vrednostne bone za nakup hrane za družine, ki jo potrebujejo.

Podpornik rubrike Ustvarimo boljši svet je podjetje Lidl Slovenija.