Zakaj so alergije na hrano tako v porastu?

Kot še navaja Svetovna organizacije za alergijo (World Allergy Organization) je pogostnost pri otrocih med petimi in osmimi odstotki, pri odraslih pa od enega do dva odstotka. Alergija na hrano je pogostejša pri otrocih z drugimi alergijskimi boleznimi, kot na primer hudo obliko ekcemov (35 odstotkov otrok) ali astmo (šest odstotkov).

Po podatkih ameriškega Centra za nadzor in preprečevanje bolezni (Centers for Disease Control and Prevention) se je alergija na hrano med letoma 1997 in 2011 povečala kar za 50 odstotkov.

Podatki Evropske akademije za alergijo in klinično imunologijo (EAACI) pa kažejo, da ima več kot 17 milijonov Evropejcev alergijo na hrano, v zadnjem desetletju pa se je za sedemkrat povečalo število sprejemov v bolnišnice zaradi hudih reakcij pri otrocih.

Najpogostejše so alergije na arašide, mleko in školjke Najnovejša študija znanstvenikov iz chicaške otroške bolnišnice Children’s Memorial Hospital in Univerze Northwestern, ki so v raziskavo vključili okoli 40 tisoč otrok, je ugotovila, da ima v ZDA že osem odstotkov otrok alergijo na hrano. Najpogostejša je alergija na arašide (25,2 odstotka), na drugem in tretjem mestu pa so mleko (21,1 odstotka) in školjke (17,2 odstotka).

Jasnega odgovora na vprašanje, zakaj takšen porast alergij na hrano, ni, obstajajo pa številne teorije, prevladujeta pa zlasti dve. Kot navaja britanski National Health Service (NHS), je porasta alergij na hrano nastal zaradi sprememb v prehrani otrok, ki se je zgodila v zadnjih 30 oziroma 40 letih. Druga, higienska, pa meni, da otroci vse bolj odraščajo v "sterilnih" okoljih, kar posledično pomeni, da njihov imunski sistem ni dovolj izpostavljen mikrobom, da bi se lahko pravilno razvijal. Črevesna flora evropskih in afriških otrok se močno razlikujeta V študiji, ki je bila objavljena v Proceedings of the National Academy of Sciences, so znanstveniki primerjali črevesne bakterije 15 italijanskih otrok iz okolice Firenc s črevesnimi bakterijami 14 afriških otrok iz Burkine Faso. Izkazalo se je, da se flora v omenjenih dveh skupinah močno razlikuje. Afriški otroci živijo v skupnosti, ki sama proizvaja svojo hrano. Njihova prehrana pa je večinoma vegetarijanska. V prehrani evropskih otrok pa je več sladkorja, živalskih maščob in kalorično bogatih živil, kar posledično lahko vpliva na manjšo biotsko raznovrstnost organizmov v črevesju evropskih otrok. To nadalje lahko vpliva tudi na porast alergij. Ob tem je treba izpostaviti, da je omenjena študija narejena na zelo majhnem številu otrok.

Alergije na hrano naj bi povzročali tudi pesticidi v pitni vodi

Decembra lani pa so znanstveniki iz American College of Allergy, Asthma and Immunology sporočili, da njihova študija kaže, da lahko alergijo na hrano povzročajo tudi pesticidi, zlasti visoke vrednosti diklorofenolov.