Darsov ukrep, ki se je izkazal za zadetek v polno

DarsGo je sodoben elektronski cestninski sistem v prostem prometnem toku, ki velja za vozila z največjo dovoljeno maso nad 3,5 tone.

Cestninjenje se izvaja s pomočjo posebne naprave DarsGo, ki mora biti nameščena v vozilu. Cestninsko omrežje avtocest in hitrih cest v skupni razdalji 623,3 kilometra je razdeljeno na 128 cestninskih odsekov. Na vsakem odseku je nad avtocesto cestninski portal, skozi katerega pelje vozilo. Portal med prehodom zazna napravo DarsGo v vozilu, kar je osnova za obračun cestnine za prevoženi odsek. Cestnina se tako zaračuna popolnoma samodejno in na podlagi prevožene razdalje.

Cestnina se mora plačati za vsak cestninski odsek, ki ga vozila prevozijo. Njena višina je odvisna od dolžine posameznega odseka in značilnosti vozila, kot sta število osi in EURO-emisijski razred vozila. Smernice za načrtovanje in vzpostavitev sistema DarsGo v Republiki Sloveniji dajejo dokumenti pristojnih evropskih in državnih organov, glavne usmeritve pa so zapisane v Zakonu o cestninjenju.

Cestninjeno 12 odstotkov kilometrov več

Od 1. aprila do 31. decembra 2018 je bilo v primerjavi z enakim obdobjem leta 2017 cestninjeno 12 odstotkov kilometrov več. To je posledica tega, da se v sistemu DarsGo cestnini celotno omrežje, medtem ko v starem sistemu del omrežja ni bil cestninjen.

Projekt je tesno povezan z odstranjevanjem cestninskih postaj, oboje pa je financirano s posojilom Evropske investicijske banke s poroštvom Evropske unije. Uspešna uvedba sistema DarsGo je bila še zadnji pogoj za začetek rušitve in preureditve 34 cestninskih postaj. Približno tretjino cestninskih postaj so odstranili v letu 2018, rušitev in preureditev območij preostalih je predvidena v letu 2019.

S preteklim letom zadovoljni

Projektni direktor sistema, čigar vloga je bila predvsem koordinacija celotnega projekta, dobro prvo leto sistema DarsGO ocenjuje kot zelo uspešno.

"Vozniki so, pa ne samo po našem mnenju, temu pritrjujejo tudi številne ankete, dobro sprejeli nov sistem. Za zdaj tako ni bilo nobenih omembe vrednih nevšečnosti, zadovoljni so torej tako vozniki kot tudi gospodarska združenja. Sistem se je dobro uveljavil. Je pa treba omeniti, da se vedno najde kdo, tako kot pri preostalih rečeh v življenju, ki ni povsem zadovoljen," razloži Matej Krajnc.

Foto: Tamino Petelinšek/STA

Vozniki vozil z največjo dovoljeno maso nad 3,5 tone morajo tako pred vstopom na avtocestno omrežje opremiti svoje vozilo z napravo DarsGo. Naprava DarsGo je obvezna za vsa vozila z največjo dovoljeno maso nad 3,5 tone.

Naprava je namenjena brezžičnemu prenosu, sprejemanju in zbiranju podatkov za potrebe obračuna cestnine. S cestninskimi portali nad avtocesto komunicira s pomočjo mikrovalovne tehnologije.

Vozniki vozil, ki na slovenske avtoceste ali hitre ceste vstopijo neposredno iz druge države, lahko vozijo brez naprave le do prvega servisa DarsGo. Tam se morajo ustaviti in pridobiti napravo DarsGo, sicer bodo pri nadaljnji vožnji po cestninski cesti v prekršku.

Pred namestitvijo naprave DarsGo je treba preveriti podatke na Pristopni izjavi za uporabo sistema DarsGo – ŠOR naprave DarsGo se mora obvezno ujemati z registrsko številko vozila, za katero je bila izdana, pravilni morajo biti tudi podatki o podjetju.

Prekrškarji so, a jih ni veliko

"Glavne izzive, s katerimi smo se srečevali v prvem letu, smo imeli predvsem s samim nadzorom, da smo ustrezno vzpostavili mehanizacijo in tehnologijo samega nadzora. Sistem je seveda dober ravno toliko, kolikor je dober neki učinkovit nadzor. To je v prometnem toku še toliko bolj pomembno. Dogajajo se seveda primeri prevar in izogibanj, pa vendar se pod črto velika večina zaveda, da je plačilo samoumevno," meni sogovornik.

"Število prekrškov je bilo na začetku zelo majhno, celo manjše, kot smo pričakovali, potem se je po nekaj mesecih dvignilo, ko so določeni sistem bolj spoznali. Smo pa seveda takoj sprejeli preventivne ukrepe, tako da večjih nihanj, kar zadeva število prekrškov, sicer ni, tudi struktura prekrškarjev je podobna strukturi vseh uporabnikov in posamezne skupine ne izstopajo," doda.

DarsGo – pomemben okoljevarstveni ukrep

Uspešna uvedba sistema DarsGo je imela zelo pozitiven vpliv tudi na zmanjšanje vplivov prometa na okolje. Tovornim vozilom se, kot rečeno, ni več treba zaustavljati na cestninskih postajah, kar zmanjšuje porabo goriva in izpuste toplogrednih plinov v ozračje. Uspešno uveden sistem DarsGo, kar je bil še zadnji pogoj za začetek odstranjevanja cestninskih postaj, ki bo končano v letošnjem letu, je eden izmed pomembnih okoljevarstvenih ukrepov v Republiki Sloveniji.

V letu 2020 (oziroma že konec letošnjega leta), ko na naših avtocestah in hitrih cestah ne bo več cestninskih postaj, bo poraba goriv težkih vozil nižja za 168 GWh, kar je enako letni proizvodnji električne energije hidroelektrarne.

Foto: Tamino Petelinšek/STA

Uvedba sistema DarsGo ima pozitivne gospodarske in okoljske učinke

V novem sistemu DarsGo se je težkim vozilom zmanjšala poraba goriva. Posledično so se zmanjšale emisije C02 in drugih onesnaževal zraka (NOx in PM2.5). V starem cestninskem sistemu se je namreč pri zaustavljanju in ponovnem speljevanju vozil na cestninski postaji povečala poraba goriva, in sicer v povprečju za 0,65 litra na vsako zaustavitev na cestninski postaji.

Šest odstotkov celotne porabe goriva težkih vozil

"Učinek novega cestninskega sistema od 1. aprila do 31. decembra 2018 je v zmanjšanju porabe goriv za 115 tisoč MWh ali 414 TJ, kar pomeni šest odstotkov celotne porabe goriva težkih vozil na naših avtocestah in hitrih cestah," razlaga Matej Krajnc. 

Foto: Tamino Petelinšek/STA

Znatni so tudi prihranki pri izpustih, ki se gibljejo med petimi in sedmimi odstotki celotnih izpustov težkih vozil na našem omrežju avtocest in hitrih cest:

• zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida (CO2) za 29.986.000 kg;
• zmanjšanje izpustov dušikovih oksidov (plinov NOX) za 84.000 kg;
• zmanjšanje izpustov trdih delcev (PM2.5) za 1.700 kg.

Tudi v prihodnje se z rastjo prometa pričakuje, da bodo prihranki naraščali, leta 2020 naj bi znašali 168 GWh. Poleg prihranka energije in nižjih izpustov je pomemben tudi prihranek časa, ki znaša 600 tisoč delovnih ur oziroma več kot 40 polnih delovnih let letno.

Pri tem je treba upoštevati, da metodologija ni zajela dobrobiti manjše porabe na zdravje ljudi, na primer voznike, delavce družbe Dars in občane, prav tako tudi ne manjše potrebe po zaposlitvah delavcev na cestninskih blagajnah (vir: Institut Jožef Stefan, Center za energetsko učinkovitost).

Preberite tudi:

Avtomoto Slovenske avtoceste: nove nadzorne točke za večjo varnost in boljšo pretočnost

Avtomoto Kaj se bo poleti dogajalo na avtocestah?

Avtomoto Situacije, ki jih doživljajo Darsovi cestninski nadzorniki

Avtomoto Aplikacija, s katero se boste ognili zastojem

Avtomoto Kako "fer" je slovenski šofer?

Avtomoto Pravilno razvrščanje ob zastoju na avtocesti rešuje življenja

Avtomoto Kaj vse nas letos čaka na slovenskih avtocestah?

Avtomoto Veliki brat, ki skrbi za varnost na slovenskih cestah

Avtomoto Toliko voznikov je lani vozilo v napačno smer na slovenskih avtocestah