Petek, 30. 8. 2024, 23.02
2 meseca, 1 teden
Lucija Mulej: Imeti ali biti ali pohod sadizma
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,29
Smo res vselej vpeti v polje dvojnega? Tudi med imeti in biti? Zdi se, da se nekateri na vse kriplje trudijo, da bi imeli vse več in več, četudi na račun drugega ali v škodo večine, medtem ko zares redki stremijo k temu, da bi doživeli čim več in bili. Srečni, složni in tvorni, pa ne le zase, pač pa za celoto.
Imeti
Tisti, ki si želijo le in zgolj imeti, ob čemer pozabijo živeti, imajo specifično osebnostno strukturo. V prvi vrsti hladno srce, izurjen um in osiromašeno dušo.
Določeni analitiki namigujejo celo, da so brez nje, da jo na poti preizkušenj po koščkih trgajo iz sebe, trgajo in trgajo, dokler ne ostane zgolj praznina, brezobličen nič.
Ko bogati in zabubljeni v svoje udobje preračunljivih misli ne plačajo dajatev svojim delavcem in skrivajo premoženje, ko kalkulirajo vsak svoj korak, ko se redijo brez razloga in se počutijo nadvse močne in nedotakljive, saj imajo denar … padajo. A denar ne more napolniti praznine, ki zaveje, ko jim dušo iztrga pohlep. Ko jim duša presahne zaradi napuha, lakomnosti, nečistosti, nevoščljivosti, požrešnosti, jeze in lenobe.
Odločijo se za imeti. Za posedovati. Tako imetja kot ljudi. Njihove storilnostne, umske, kreativne in življenjske energije.
Ljudje hladnih src in ugrabljenih duš imajo sadistična nagnjenja. Okrašena z različnimi ravnmi narcisoidnosti. A ravno narcisoidnost je težava, saj pomeni nesposobnost učenja.
Človek, ki je neučljiv, pa ne vidi lastnih napak, zato se korak za korakom poglablja v omejeno in s tem nevarno presojo. Sposobnost dojemanja lastnih napak je varovalka. A tisti, ki jih žene le gon po "še", izgubijo ta instinkt. V pehanju za več dar po samovarovanju atrofira. Tako kot vse mišice, ki niso aktivne.
Biti viden pomeni imeti veljavo
V času marketinških identitet, kjer je glavni cilj biti viden, prepoznan in prebavljiv, simpatičen in všečen, se posebnosti, karakternosti in človečnost izgubljajo. Ko je pomembna zamenjava vrednosti in prodajne uspešnosti za pristnost in bivanjskost, ljudem ni več pomembno, kako živijo. Šteje le, da so opaženi. Četudi nesrečni in razcefrani v sebi, zmedeni in prizadeti … sledijo navodilom duha časa.
Globoke vezi, trajno podporno okolje in gradnja značaja ne podpirajo narative marketa, tržnega algoritma. In bolj ko je človek razosebljen, lažja tarča je. Tako umetne inteligence, ki skenira človekov genom, kot vseh zaslužkarjev, ki esenco izgubljenih duš pospravijo v svoje kriptodenarnice in bližnje davčno optimizirane otoke.
In večina jim ploska. Saj imajo več tisoč sledilcev. Imajo in ne bivajo. So in niso.
Saj je pomembno le, da imajo odziv. In ne, da sobivajo pošteno. In okušajo življenje zdravo, kvalitetno in tvorno.
Ko se značaji ljudi prilagodijo trgu, se osebnosti degradirajo. Duše izgubljajo sijaj.
Ni pomembno, ali ste dober človek. Nikakor. Šteje le, da pojeste točno določeno živilo ali oblečete točno določeno obleko. Kar pomeni, da nimate možnosti pognati korenin svojskosti. Ustvariti pristne osebnosti, notranjega žara in ponotranjiti vrednot. Takrat se namreč trgu uprete, saj dojamete.
Ker če imate svoj jaz in svoj stav, se ne uklonite trendom. Ne prodate svoje esence za vidnost. Za trenuten hip, ki ugaša.
Cefrane identitete? Instinkt za preživetje je na testu vsak dan, saj z vsesplošno plehkostjo atrofira.
Ker morate biti "in". Mobilni, ves čas v pretoku, seveda dobre volje, uspešni in vedno energični in ves čas v pogonu. Imeti vse, kar šteje. Ne zgolj biti. Pristni, včasih žalostni, drugič spet razočarani … Pomembno je, da imate doseg in všečke.
Zmagovit pohod sadizma
Oboževanje v vas polni občutke napuha. Temni lečo zavesti. Izgubo samorefleksije. In duša ugaša. Ker (ni)ste. Ker ne bivate in le imate.
Logika trga je logika sadizma, ki ga natančno opisuje psihoanalitik Erich Fromm (1900–1980). In danes tovrstna razmišljanja lahko le še poglobimo in moderniziramo s sodobno tehnologijo pogleda. A temeljne dileme ostajajo.
Cilj vseh avtoritarnih režimov je poenotenje, izničevanje posebnosti in klatenje upornosti. Tako kot je objektivacija ljudi in spreminjanje njihove bitnosti v uporabno vrednost značilnost nekrofilnih značajev, tako je trg ubijalec človečnosti.
Nekrofilija, torej nagnjenost k oboževanju smrti, razkroja, trpinčenja in uničevanja življenja, se je skupaj s sadizmom razrasla po planetu. Skupaj s sadizmom, ki je skrit v všečke in nasmehe, šopirjenje in bahanje.
Socialni mediji in selfie kultura pa nekrofilne značaje krepijo in hranijo. Ko je pomembna zaponka neke javne osebe in ne umor ljudi v vojnih središčih, ko je pomembna slika o nekom in ne resnična gniloba, imamo samo še iluzijo. In izgubljamo takt. Saj sodobni trg ne prenese ljudi svetlobe, poguma, individualnosti in moči.
Zato človeštvo spreminjajo v poceni prodane lutke. Ki prostituirajo svojo zavest, lasten človeški potencial. Za kakšno ceno?
Takšno, kot smo jo začeli plačevati že zdaj. Ta brezčutna brezbrižnost je zrcalna podoba nekrofilnih značajev nacizma. Ta brezbrižnost se je ugnezdila v človeški genom. Kot mutacija, ki jo hranijo vsa orodja umetne inteligence in tržne uporabnosti človeških značajev in duš.
Otroci današnjega danes so prebivalci jutrišnjega jutri. Živeli bodo v takšnem, kot ga kreirajo danes. Če jim je mar le za sledilce, za praznino in lupino, vložka, ki ga zahtevajo Svet, Človek in Bog, ne dajo. Morda zanj nimajo niti kapacitete? Da bi dajali, moramo imeti: a ne le imetja, pač pa sožitje.
Zato si lepe prihodnosti ne morejo le "želeti" in je zahtevati, ne da bi zanjo postavili temelje človečnosti, sočutja. Spoštovanja starejših. Učiteljev. Narave. Živali.
Kot pravi Fromm, je umetnost živeti življenje milosrčno, dobronamerno in empatično. To je tista pot sožitja, o kateri pišejo številni psihoanalitiki. Sožitje do Sveta, Človeka in Boga.
In živeti življenje srčno in dobro je danost. Je tisti cilj, ki smo mu v času klenih vrednot rekli uspeh. To je prava definicija uspeha. Le ta. In ne trepljanje po ramenih, ko gremo do kolen v mlačno vodo za nek "višji" cilj, ki je v domeni znanega udobja.
Izr. prof. dr. Lucija Mulej je sociologinja in antropologinja, ki v slovenskem prostoru utrjuje poslovno antropologijo. Razvila je metodologijo za proučevanje nevropsihoimunologije in psihosinteze, ki temelji na povezovanju inteligentnosti 4 Q (racionalne, čustvene, duhovne in fizične inteligence). V svojih knjigah raziskuje človeške svetove in duhovno dediščino s težnjo oblikovanja tvorne osebnosti ter s tem družbe.
