Nedelja, 22. 3. 2020, 4.08
4 leta, 8 mesecev
Miha Mazzini: Pripovedi iz kužnih časov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,32
38
Teden je minil v počasnem zaostrovanju ukrepov, prvih družinskih in službenih umorih in tik pred zdajci s pretepanjem v trgovinah. Z očesom na statistikah lahko le rečem, da se trend v Italiji še vedno ni obrnil.
Najhuje bodo seveda prizadete države, kjer je medosebna razdalja zelo majhna ali je celo ni. Zapovedanih 1,5 metra med človekoma se mora Sredozemcu zdeti, kot da je sam v vesolju. A pomislimo tudi na nelagodje Fincev! Nikoli si namreč še niso stali tako blizu.
Slovencem se v osebni razdalji čuti nemški vpliv in, vsaj na Gorenjskem, avstro-ogrska dediščina nevrotične obsedenosti s čistočo stanovanja, torej imamo z upoštevanjem osnovnega izogibanja boljše možnosti od Italijanov.
Osmoljenec sezone
Pisateljsko me je najbolj zanimala zgodba, ki se nam je dogajala pred očmi in katere junak je bil minister Počivalšek. To je tema romana, ki naj ga na kratko povzamem, in če sem si kje vzel pisateljsko svobodo, mi oprostite in me popravite.
Predstavljajte si človeka, ki se v nekaj zapiči in potem mu tisto zapolni obzorje in ne odneha, dokler tega ne dobi. Tudi njegovi največji nasprotniki pravijo: "Ja, Magno je pa zrihtal!" In res, to in edino to.
Zaradi lastne psihične konstitucije pa mora imeti naš junak vedno nov cilj, ki ga žene dalje, in sledil je Državni turistični holding, gospodar slovenskega turizma. Na tem portalu smo lahko brali zgovoren naslov Boj za denarni tok podržavljenega turizma.
Junak torej cilj ima in mu vse podreja. Hoče zgrabiti ta Holding!
Nakar predsednik vlade Šarec odstopi.
Junak je tako blizu cilja, steguje roke proti Holdingu – ki se nenadoma odmakne.
Tega ne more dovoliti.
Seveda bo storil vse, da se ga polasti.
Ne bi na plan vlekel Fausta, kajti to je območje kulture, ki našemu junaku ne pomeni ničesar, in ne bi omenjal prodajanja duše, ki je tudi nekaj imaginarnega.
A hrbtenica? Ni problema!
Volivci! Nimam jim česa pojasnjevati!
Počivalšek svojo stranko popelje v novo vlado in svet je znova ukročen, Turistični holding pred njim, Počivalšek se zasmeje in vzklikne "My precious! My precious!", iztegne roki in – puffffffff!
Virus.
Slovenskega turizma ni več.
Iz finančne molzne krave se je spremenil v crkotino.
Kitajska kletvica pravi: Naj ti usoda podari palačo s tisočimi sobami. In tako vročico, da te bo metala po vseh.
In ravno to se je zgodilo našemu junaku: dobil je hotele s tisočimi praznimi sobami in na prve sestanke nove vlade, saj se spomnite, je hodil z vročino, namesto da bi se metal po praznih kapacitetah.
Pravijo mi znanci, ki so iskali podnajemniško stanovanje v Ljubljani, da so jih lastniki s prezirom zavračali, češ, Airbnb mi prinese veliko več – sedaj pa jih taisti lastniki kličejo, ali bi prišli v najem.
Kogar Bogovi ljubijo
Pustimo zdaj nesrečnika, zadosti je svetu slabih novic. Poglejmo na drugo plat življenja, v usodo nekoga, ki ga je sreča obdarila nesluteno in brez zadržkov. Tiste, ki so za novo leto voščili Janezu Janši veliko sreče, vabim, da se naslednje leto spomnijo tudi name. Kajti česa takega si nihče ni mogel niti predstavljati.
Šarec je slovenski Cameron, ki je razpisal brexit, da si ojača lasten položaj, povzročil pa vse kaj drugega. V tedanji situaciji je njegova odločitev bila videti veliko bolj racionalna, kot se kaže danes, in jo bo sodila zgodovina. Edina neznanka je, kako je lahko zaupal Počivalšku, ki mu ne zaupajo niti najožji sodelavci in ki sam ne zaupa nikomur.
Še na začetku marca je bila novica v strankarskem časopisu videti malce pretirana: "Mavrica v Šentilju pri Velenju - in to v času, ko je Janša postal premier", češ božja pomoč, a niti mesec kasneje se pokaže za epohalno natančno.
Kdo bi si takrat upal napovedovati kužne čase, posebne razmere, prepoved novinarskega dela, blokiranje pogleda v javne finance?
Sreča je vedno le polovica priložnosti. Drugo polovico naredi reakcija osebe, ki jo je doletela. In tu je Janša do sedaj odigral mojstrsko. Pustil je Počivalška, da s svojim prezirom do malih podjetij in samozaposlenih postane verjetno najbolj osovražena oseba v državi, v ozadju je gledal, kako Tonin panično išče maske in se iz vodje stranke spremeni v klovna, katerega resna politična kariera je adijo. Oba sta mu poslej le še privesek, ki ne more živeti brez njega. Najel je Kacina, da malce privija strah in grozo (kateri PR bi državljanom sredi karantene sporočil: "Uživajte, dokler lahko"), mojstrsko ironično je poslal pred kamere pojasnjevat zvišanje plačilnih razredov poslancev človeka, ki se piše Koritnik(!), sam pa stopa pred kamere le za državniške izjave in dobre novice: "Janša napovedal znižanje funkcionarskih plač za 30 odstotkov."
To je mojstrstvo.
Napetost zvišuje dejstvo, da s seboj nosi hudiča skušnjavca, ki se imenuje Twitter. Bo zdržal ali ne?
Generacijski boj
Vsak dan sem se sprehajal mimo igrišča, kjer se je mladina družila in zabavala. In tu leži tretja velika tema za roman: od generacije, ki je bila večinoma vzgojena permisivno, kot središče sveta, kot malik na oltarju, nenadoma starši zahtevajo, naj se odrečejo nečemu (prvič v življenju!), da bi obvarovali svoje stare starše.
Bodo ali ne?
Pripoved iz sveta visokih financ
Komentar tedna mi je navrgel Facebook in pripada človeku, ki ga nikoli nisem videl, je bil pa med mojimi "prijatelji". Nekako takole je rekel: "Vlada si je povišala plače, kar me stane 0,05 evra na mesec. Ker pa so znižali cene elektrike, bom v treh mesecih prihranil kar tri evre. Torej glasujem zanje!" Pred leti sem že pisal, da v Sloveniji nagrade in podkupnine ne smejo biti prevelike, saj se interno in intimno ne cenimo zelo. Politik, ki ve, kako zelo učinkujejo malenkosti, bo z lahkoto podkupil ljudstvo. Saj veste, golaž, kap'ca in zastav'ca, pa smo srečni.
Ivana Orleanska
Naj zaključim z najbolj optimistično zgodbo tega tedna, o kateri ni treba veliko pisati, zadostuje pogled na fotografijo. V teh kužnih časih, ko je zbiranje prepovedano, se je pred parlamentom, na tistem ogromnem trgu, pojavila protestnica. Stala je sama, prišel je policist in jo popisal. Naslednji dan jih je bilo več. Eden po eden po eden. Stali so v dovoljeni razdalji, prihajali in odhajali.
Najdaljše poti se začnejo s prvim korakom. In prestavljanje gora s prvim kamenčkom.
Srečno!
38