Petek, 29. 1. 2021, 21.33
3 leta, 10 mesecev
Žiga Turk: Nazadnjaško je OK
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,69
144
Janez Cigler Kralj je oseba meseca, pravzaprav tarča meseca. Ker se je ministrstvo, ki ga vodi, odločilo, da bo med drugimi financiralo tudi "nazadnjaške, mračnjaške poglede na svet" (vir). Ne bom pisal o ministru, ne bom pisal o interpelaciji, zanimivo se mi zdi, kako se v Slovenijo skozi usta in megafone skrajne levice vrača retorika, ki se je spominjamo iz povojnih časov od "osvoboditve" do Stalinove smrti. O odnosu do mračnjaštva, nazadnjaštva in reakcionarnosti se je treba pogovoriti.
Glave ljudi, ki smo hodili v šolo in ki spremljamo medije, so tako temeljito oprane, da vrednostna konotacija teh besed sploh ni vprašljiva. Jasno kot beli dan je, da je svetloba dobra in mrak slab. Kot beli dan! In da je naprednost dobra in nazadnjaštvo slabo. Z velikim veseljem se bom tule zapičil v drugo od teh samoumevnosti. O svetlosti razsvetljenosti pa kdaj drugič.
Heglova zabloda
Ko gremo na Šmarno goro, je tisti na sedlu bolj naprej, torej bolj napreden od tistega, ki je šele v Kuhni.
Zabloda, da je naprednost sinonim za nekaj dobrega, ima korenine v Heglovem videnju zgodovine kot nečesa, kar ima logiko in smer – zgodovine kot teleološkega kolesa, ki se z namenom nekam kotali. In seveda je potem vse, kar to kolo poriva v tisto smer, napredno. In vse, kar to kolo zavira, nazadnjaško. Juhej! Ko gremo na Šmarno goro, je tisti na sedlu bolj naprej, torej bolj napreden od tistega, ki je šele v Kuhni. Ko družba postaja bolj enakostna, je bolj napreden tisti par, kjer mož prevzame priimek od žene, kot tisti, kjer žena prevzame priimek od moža.
Prepričanje, da ima zgodovina logiko in smer, se kaže v frazah kot "tok zgodovine", "prava stran zgodovine", "zgodovinska nujnost". Ki pa nimajo nobene argumentativne vrednosti, če bi se izkazalo, da zgodovina nikamor ne teče. Če je koordinatni sistem, kjer je nekaj spredaj in nekaj zadaj, izmišljen.
Zgodovina zgodovine oziroma časa je seveda starejša od Hegla. Čas preprostih ljudstev in prvih civilizacij je bil krožen. Vse da se vrača k izvoru in se ponavlja – od dneva in noči, luninih men, letnih časov do reinkarnacije, občasnega resetiranja zgodovine skozi kakšen vesoljski potop. In smo spet, kjer smo bili. Krščanstvo je od Judov povzelo linearno idejo časa. Namesto večnosti, ki izhaja iz ponavljanja istega, je obljubljena večnost, ki sledi poslednji sodbi. Življenja kristjanov naj bi bila priprava na to poslednjo sodbo, zgodovina človeštva pa izpolnjevanje božjega načrta v zvezi s tem.
Tuzemska nadomestna večnost
Potem se je zahodni človek odpovedal Bogu. S tem mu je umanjkala tudi poslednja točka na horizontu časa. Heglovo idejo o smeri zgodovine so pograbile vse ideologije, ki so poskušale zapolniti prostor, ki ga je izpraznil odhod Boga.
Heglov učenec Marx je v zgodovini videl proces zmanjševanja izkoriščanja. V praskupnosti ga ni bilo, potem pa je bilo v suženjstvu grozno, v fevdalizmu malo manj, v kapitalizmu še malo manj, v komunizmu pa se bomo vrnili na začetek in ga spet ne bo več. Vsaka rešitev, ki izkoriščanje zmanjša, je napredna, saj vodi do družbe, kjer izkoriščanja ni in kamor se, "to je vendar jasno", vrti kolo zgodovine. Podobno je z enakostjo, zgodovina je en sam dolg proces zmanjševanja neenakosti in vsak ukrep, ki neenakost zmanjša, je napreden.
Popreproščeni liberalci niso veliko boljši. Zanje je zgodovina proces večanja svobode posameznika. Ayn Rand je napisala, da je civilizacija osvoboditev človeka od drugih ljudi. Kar veča svobodo, da je napredno. Zato je napredno, da si oseba svobodno izbere spol in s tem sotekmovalke v športni disciplini. Napredno je svobodno delati petek in svetek, nazadnjaško pa omejevati svobodo podjetniške pobude tako, da med Gospodovim dnem in delavnikom ohranjaš razliko.
Še apolitičnim intelektualcem je Hegel razložil, da je zgodovina zgodovina napredovanja vpliva razuma in zmanjševanja vere in vraževernosti. Recimo tistih, ki pravijo, naj se ne ubija ali da naj se Adam in Eva plodita in množita ter napolnita Zemljo in gospodujeta vsem živim bitjem, ki se gibljejo po njej! Zato je napredno imeti malo otrok in se je nazadnjaško zavzemati za pravico do življenja hudo bolnih in nerojenih.
Čas ima smer, zgodovina pa ne
Če ima zgodovina smer, potem ji seveda lahko pomagamo tako, da ukrepamo, da se bomo hitreje premikali v tisti smeri, in delamo družbeni red, ki nas bo hitreje pripeljal v želeno smer. Namesto božjega načrta lahko naredimo svoj, človeški načrt. Lahko celo pametno financiramo nevladne organizacije, ki bodo skrbele za to, da se bo družba premikala v smeri, v kateri se premika tudi zgodovina. In obratno, organizacije, ki zgodovine ne porivajo v pravo smer, je treba onemogočiti.
In kot rečeno, socialisti, popreproščeni liberalci in plitvi intelektualci poznajo smer zgodovine. In smer ni popolna, če ne poznaš konca. Socialisti vidijo konec zgodovine v komunizmu, popreproščeni liberalci pa v liberalni demokraciji. Zablodo je najbolje ubesedil Fukuyama (vir) s svojo razvpito in z dogodki demantirano knjigo.
Ta ideja, da ima zgodovina smer, pa je seveda zgolj človeška domislica. Onkraj dvoma je, da se nekaj dogaja. Da je zgodovina, kot je rekel Churchill, "ena prekleta reč za drugo". Dejstvo je tudi, da posamezniki in skupine poskušajo različne stvari in da se kakšen poskus obnese, večina se jih pa ne. Naravna selekcija potem izbere, kaj se je obneslo in kaj ne. Ko kakšna kultura najde nekaj, kar se obnese, lahko prehrani več otrok, poskrbi za njihovo zdravje, izdela boljše sulice in večje ladje. Nobene smeri ni. Dobre rešitve preživijo, slabe evolucija izloči. Da ne bo pomote: izločila je tudi pravico močnejšega in brezobzirno sebičnost. Zato ne moremo vnaprej vedeti, da je nekaj napredno. Vemo le, da je novo, da je nepreizkušeno. Ali je dobro, to se bo pa pokazalo čez stoletja. 1.500 let je trajalo, da je krščanstvo unovčilo svoje prednosti.
Zahodnjakom se nam danes na primer zdi "napredno", da nimamo otrok, in na velike družine muslimanov gledamo kot na nekaj "nazadnjaškega". Ampak to je neutemeljeno. Šele čez stoletja bomo lahko ocenili, kaj je vodilo v prihodnost in kaj ne. Zdi se nam "napredno", da ubijamo nerojene in evtanaziramo obnemogle. Ampak šele čez stoletja bomo lahko ocenili, ali so kulture z brezbrižnim odnosom do življenja preživele ali niso.
Skratka
Nazadnjaki, mračnjaki in reakcionarji pač nismo očarani, če nekdo nečemu reče, da je napredno, razsvetljeno ali revolucionarno. Izjema je, če to reče Steve Jobs za kakšno tehnično napravico. Vemo, da je napredno sinonim za nepreizkušeno novotarijo. Ki je uporabna v smislu neke ideologije, ki ima privid, da se zgodovina vrti v njeno smer. Ali se bo novotarija obnesla, je pa še vprašanje.
Ko reakcionarno gledamo nazaj, vidimo množico "mračnjaških" navad, običajev, pravil, etičnih norm, ki so se zagotovo obnesli. Po njihovi zaslugi smo prilezli iz jam in se zdaj vozimo z električnimi avtomobili. Do te točke smo prišli, ne ker bi vedeli, kam je treba, ampak ker smo poskušali različne stvari. Krščanska Evropa je bila v tem še posebej uspešna. Vzpostavila je tekmovanje idej.
Če se v neki kulturi vzpostavi dominanten privid, kaj da je napredno in kaj da ni, potem to pomeni, da je ta kultura v oblasti ene same ideologije. V njej vlada enoumje, ni tekmovanja idej in mehanizem evolucije je ustavljen. Uveljavljajo se ideje, ki so "napredne", ne pa tiste, ki so koristne za preživetje te kulture. Zato bi pametna oblast polovico denarja namenila "naprednim", drugo polovico pa "nazadnjaškim" organizacijam. Ker so narekovaji na mestu, konkurenca pa potrebna.
144