Petek, 19. 8. 2022, 22.50
2 leti, 3 mesece
Žiga Turk: Rdeče niti in zastave
V sredo, 24. 8., bodo minili štirje meseci od volitev ali, kot nekateri razumejo, od zmage nad fašizmom. Kmalu bo mimo tudi tistih sto dni, ki jih tudi ta vlada razume kot čas, ko lahko za vse okrivi še prejšnjo vlado. Tudi počitnice so, ko bi človek pričakoval, da bo napetost malo popustila. Ni mask, dovoljeno je kihanje in smrkanje v trgovinah ter prehajanje prek meja občin, držav in celin. Ljudje pa so še kar nataknjeni, kot da jim klima ne bi delovala in kot da bi bil še kar na oblasti Janša. Medijski cikel drži pokonci nekaj rdečih niti. Ki so rdeče na več kot en način.
Uspešne avdicije
Že od volitev gledamo rezultate avdicij, ki so jih neodvisni novinarji opravljali zadnja leta. Nekoč so za pravilno pisanje dobili piškotek, danes po uspešni avdiciji dobijo službo. Ne zavidam novinarjem. Njihove službe so negotove. Internet jim dela to, kar je bencinski motor naredil konjem. Množično jih zdaj zaposluje vlada. Verjetno bi jih tudi več, ampak kdo bo pa potem lepo pisal o vladi? Da, ne bežijo iz novinarstva v politiko samo pri nas. Ampak samo pri nas to delajo taki, ki so se na domačem in evropskem parketu napihovali, da so neodvisni. In ko rečejo neodvisni, ljudje slišijo, da so pošteni in nepristranski. Kar pa ni isto.
Novinarji bi morali biti resnicoljubni, uredništva osrednjih medijev pa ideološko pluralna. Da se že v redakciji krešejo mnenja med različno mislečimi in da gledalci potem dobimo serviran rezultat tega soočenja. To zdaj poskuša vodstvo RTV. In seveda se na levi na vse kriplje upirajo. Ker če razlagaš, da je 2 + 2 = 5, se ne sme slišati prav nikogar, ki trdi, da je 4. Vsaj ne na nacionalnem mediju.
Ko bomo ugotavljali, kaj je pokopalo zahodno demokracijo, ne bomo mogli mimo tega, da volivci niso bili dobro informirani. Kako naj bi bili, če je razmerje sil med levimi in desnimi novinarji 20 : 1. V ZDA so to izmerili. Kdor vam predava, da ni pomembno, kakšnega prepričanja je novinar, le da je strokoven, ga spomnite, da novinarstvo ni fizika. Prepričanje nima nobenega vpliva na to, koliko časa traja, da se ob nekih litrih na sekundo do polovice napolni zajetje za vodo. Ali je zajetje napol polno ali napol prazno, to pa je seveda odvisno od prepričanja novinarja in od tega, kako mu je všeč politik, ki je odgovoren za polnjenje vodnih zajetij.
Podnebne spremembe
Kar nas prepelje na drugo rdečo nit tega poletja. Bilo je vroče in sušno. Obali so z nadčloveškimi napori zagotavljali pitno vodo iz ustave. Bi jo lahko tudi z lagodnimi inženirskimi ukrepi, ampak niso bili vloženi nečloveški napori za pridobitev ustreznih soglasij in pristanek vseh mogočih civilnikov.
Vsak dan večkrat smo slišali, da so vročina, suša, nalivi, požari in viharji posledica podnebnih sprememb. In če je medij dovolj neodvisen, smo tudi slišali, da so podnebne spremembe posledica kapitalizma. Ki ga je treba ukiniti, da bi rešili planet. Segrevanje je dejstvo in človekov vpliv tudi. In ja, če bi ostali v jamah, bi bil tudi naš vpliv na okolje manjši.
Nekako med vrsticami so vam povedali, da bo že prihodnje leto boljše, če boste ločevali smeti, uporabljali kosmate papirnate slamice, manj pritiskali na plin svojega dizla, hodili na procesije, se bičali, kupovali odpustke in se nasploh kaznovali za posilstvo, ki ste ga storili Zemlji.
Ne bo! Če se ne lotijo geoinženiringa, to je npr. umetnega zapraševanja atmosfere, da se več sončnega sevanja odbije nazaj v vesolje, ne boste doživeli, da bo hladneje. Boste pa morda živeli veliko slabše. Pa ne zato, ker bi bilo topleje in bolj sušno, ampak ker bodo iskali družboslovne rešitve za naravoslovne in tehnične probleme. Recimo ukinili kapitalizem, torej sistem, ki je pogruntal vse tehnologije, zaradi katerih na planetu lahko živi osem milijard ljudi in ima večina tudi dostop do interneta. Preden bo hladneje, bo bolj vroče. Živeli boste slabše, če se bomo držali tiste logike, ki pravi: "Trpeti je treba, klime niso rešitev, s tem se samo odlaga rešitev globalnega segrevanja". Ali pa "povečanje vodnih zajetij Rižanskega vodovoda ni rešitev. Če bo vode več, jo bodo ljudje samo več porabili".
Rdeče ceste
No, te logike še nisem slišal v zvezi z vodo, sem jo pa slišal v zvezi s prometom. Kjer rdeči ludisti nasprotujejo tretjemu pasu na najbolj obremenjenih delih avtocestnega križa. Kar je tudi ponavljajoča se tema tega poletja. Zastoji. Na Google Maps je vse rdeče. Lahko greš iz Milana na Dunaj, ampak zastoj bo pa od Logatca do Ljubljane. Ali pa pred predorom Karavanke. Ki je edini predor na tej relaciji v Alpah, ki še ni dvoceven. Ne boste verjeli, ampak včasih je najhitrejša pot iz Kopra v Ljubljano skozi Sodražico in čez Sv. Gregorja. Google vam ne bo svetoval, ker je ovinek prevelik. Se mi boste zahvalili kakšno nedeljo.
In ko smo ravno ob morju. Kar naprej se je bralo tudi o tem, kako je na Hrvaškem drago. Zapečkarski Slovenec ne vidi dosti sveta, za širjenje obzorja služi dopust na Hrvaškem. Tam cene niso take kot doma. In potem skromno naroči čevapčiče, rižoto z morskimi sadeži ali pa kakšne makarone. Medtem ko se pri sosednji mizi oblizujejo z belo ribo, tuninimi steaki in jih zalivajo z buteljkami s Hvara. Če so Estonci, se Slovenec še lahko potolaži, da so Finci, če so pa Čehi, Slovaki ali Poljaki, je pa kar šok. Ker pred desetletji smo se posmehovali njihovim pretesnim in prekratkim kratkim hlačam in belim nogavicam v plastičnih sandalih.
Ne, Hrvaška ni draga. Naše plače so nizke. In niso takšne, ker bi malo delali. Plače so nizke, ker delamo malo vredne stvari. Katere stvari so več vredne, tega pa seveda mezdni delavec ne ve. Bog ne daj, da bi samoupravljal podjetje. Kar je še ena rdeča nit, namreč regresija rdečih. Kaj delati, da se izplača, to ve tisti osovraženi en odstotek, proti kateremu ščuvajo levičarji.
Poležane lovorike
Rdeča nit teh naših težav je, da so lovorike poležane od našega dremeža. V socializmu smo imeli neke elemente tržnega gospodarstva, pa se nam je zdelo, da ni potrebe, da bi se kaj dosti modernizirali. Pod Drnovškom smo na teh lovorikah kar lepo vozili, tudi kakšen krak avtoceste smo še dogradili. Te avtoceste so zdaj preozke, vodovodi so pretesni, gospodarski sistem še kar polsocialističen, mediji pa bolj socialistični kot leta 1985. In je, kar je.
Protijanšizem se je na več volitvah izkazal kot uspešna volilna strategija in nič ne kaže, da ga ne bo mogoče molsti tudi na prihodnjih. Se je pa vedno pokazal tudi kot slaba razvojna strategija. Edino, kar imamo od razvojne vizije te vlade, je en Golobov stavek iz volilne kampanje, češ da moramo zvišati dodano vrednost na zaposlenega. In to je vse. Protirazvojni so obrisi davčne reforme. Protirazvojne so ideje o žigosanju, štempljanju zaposlenih, ki bi jih uvajal Luka Mesec. Protirazvojno je etiketiranje dostavljavcev hrane v Ljubljani, ki jih samopašno uvaja župan Janković. Protirazvojno je, da pred državljani in podjetniki skrivamo signale, ki jih pošiljajo trgi v zvezi s cenami hrane in energije.
Protirazvojno je ustvarjanje vtisa in višanje pričakovanj, da bo država za vse poskrbela. Ne bo. Ne more.
Skratka
Ne pritožujte se, da je na Hrvaškem drago. Naše plača so slabe. Prejšnja vlada je ustavljala epidemijo z odloki, kar se da. Ta vlada bi z odloki višala plače, ker se ne da. Treba je več narediti. Podjetnike je treba osvoboditi od komandiranja države. Ne pritožujte se nad zastoji, treba je dograditi kakšen pas ceste. Ne pritožujte se nad sušo, treba bo zgraditi kakšno vodno zajetje. Ne pritožujte se nad vročino, treba bo končno klimatizirati Klinični center. Ne poslušajte pritoževanja o toplogrednih izpustih, treba bo zgraditi drugi blok nuklearke. Ne pritožuje se nad mediji, treba bo pluralizirati uredništva.
Rdeča nit se menda reče zato, ker je Britanska kraljeva mornarica svoje ladje označevala tako, da je bila v vrv, s katero so bile privezane, vstavljena rdeča nit. Rdeče niti slovenskega poletja nimajo nobene zveze z rdečo barvo angleške mornarice, pa kar nekaj zveze z rdečo barvo oblek, kravat, plakatov in zastav naših tovarišev. Golob nosi modro in pravi, da je najprej treba zaslužiti, potem se pa lahko deli. Čakamo. Ker dogaja se bolj v smislu, da je najprej treba obdavčiti, potem se pa lahko deli.
174