Aktivno državljanstvo
Sobota, 26. 10. 2024, 21.58
3 tedne, 4 dni
Aktivno državljanstvo
Piramidne sheme: Vselej prisotna nevarnost, ki preži na najbolj ranljive. Kako jih prepoznamo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,80
Pri piramidni shemi se močno poudarja možnost zaslužka z nenehnim rekrutiranjem novih članov, to pa je tudi nujno potrebno, da piramidna shema deluje čim dlje. Ko se dotok članov preneha in vplačila presahnejo, piramidna shema propade.
Nedavni primer Conti je pokazal, da smo Slovenci še vedno precej dovzetni za sodelovanje v piramidnih shemah in da mnogi pogosto prezrejo, morda celo namenoma, številne opozorilne znake, da svoj denar v resnici dajejo goljufom in da prav vsakič samo vprašanje časa, kdaj ga bodo izgubili v celoti. V spodnjem prispevku med drugim preberite, kakšni so pokazatelji, po katerih lahko skoraj v vseh primerih prepoznamo piramidno shemo, in kakšna so ob finančni škodi druga tveganja sodelovanja v piramidnih shemah.
Kaj je piramidna shema in zakaj je propad vsake piramidne sheme neizogiben?
Piramidna shema je na daljši rok nevzdržna vrsta finančne goljufije, ki prihodke ustvarja izključno z novačenjem novih članov, te pa privablja z obljubami o visokih zaslužkih za vlaganje v pogosto fiktivne naložbene produkte. Zaslužki v piramidnih shemah so v resnici vezani na uspešnost članov pri rekrutiranju dodatnih vlagateljev. Nova vplačila so nato porabljena za izplačevanje starejših članov.
Piramidna shema se tako imenuje zato, ker se bazen članov z novimi pridružitvami širi eksponentno, članska hierarhija pa zato spominja na obliko piramide.
Ko novih rekrutov zmanjka, kar je neizogibno – piramidna shema, kjer oseba na vrhu rekrutira pet članov, nato pa vsak od njih novih pet članov, bi že po devetih nivojih zajela skoraj celotno prebivalstvo Slovenije, po petnajstih pa štirikratnik prebivalstva Zemlje –, se nova vplačila zaustavijo in piramidna shema propade.
Prikaz piramidne sheme, pri kateri bi vsak član rekrutiral pet nadaljnjih članov, ti novih pet članov in tako dalje. Po devetih krogih (od prve osebe na vrhu) bi bilo v piramidni shemi že skoraj toliko ljudi, koliko je prebivalcev Slovenije.
Kakšna je razlika med piramidno in Ponzijevo shemo? Kakšna je razlika med piramidno shemo in večnivojskim mrežnim marketingom (MLM)?
Piramidne sheme in Ponzijeve sheme so si zelo podobne. Pogosto se izraza uporabljata kot sopomenki, a med njima obstaja ena ključna razlika.
Pri piramidni shemi se močno poudarja možnost zaslužka z nenehnim rekrutiranjem novih članov, to pa je tudi nujno potrebno, da piramidna shema deluje čim dlje. Pri Ponzijevih shemah – imenovane so po italijanskem sleparju Charlesu Ponziju – pa je potrebna le prvotna naložba, žrtvi pa je obljubljeno, da ji bo dobiček izplačan čez nekaj časa. Pri Ponzijevih shemah žrtve pogosto tudi osebno poznajo osebo, pri kateri vlagajo svoj denar, medtem ko pri piramidnih shemah osebnega stika med idejnim očetom goljufije in vlagateljem tako rekoč ni.
Za kralja ponzijevih shem velja Bernie Madoff, ki je za nos skoraj dve desetletji vlekel vlagatelje z Wall Streeta, ko se je njegova goljufija leta 2008 sesula, pa jim je povzročil za več kot 60 milijard evrov izgub. Obsojen je bil na kar 150-letno zaporno kazen, v zaporu je umrl leta 2021.
Piramidne sheme se pogosto omenjajo tudi v enakem kontekstu kot večnivojski mrežni marketing ali MLM. Glavni razlog za to je, da piramidne sheme sisteme MLM pogosto uporabijo za zakrivanje dejstva, da gre v resnici za piramidne sheme. Večnivojski mrežni marketing je namreč lahko povsem legitimen posel – v večini primerov sicer vsebuje komponento rekrutiranja novih članov, a daje večji poudarek na neposredno trženje izdelkov ali storitev.
Opozorilni znaki, po katerih lahko skoraj vselej prepoznamo piramidno shemo
Obljube o zagotovljenih visokih zaslužkih z nizkim ali celo ničnim tveganjem. Piramidne sheme vlagateljem (žrtvam) skoraj brez izjeme obljubljajo visoke donose na prvotne ali dodatne naložbe, ki so v resničnem poslovnem svetu skoraj nemogoči. Kdor vam obljublja, da boste iz vloženih deset tisoč evrov v dveh mesecih in pol brez tveganja ustvarili 30 tisoč evrov – gre za resničen primer iz nedavno propadle piramidne sheme Conti –, vas vabi v nekaj, kar z obliko spominja na trikotnik. Seveda je mogoče, da bo kdo v resnici zaslužil takšen znesek, a bo ta prišel iz denarnic tistih, ki so se piramidni shemi pridružili kasneje.
Kaj natanko je storitev ali izdelek podjetja, ki se mu pridružujemo, ni jasno ali pa je namenoma preveč zapleteno. Piramidne sheme prihodke po definiciji ustvarjajo več ali manj le z vplačili novih rekrutov, zato potrebe po produktu ali storitvi v resnici nimajo – v veliki večini primerov so le krinka, namenjena temu, da vplačevanje v piramidno shemo traja čim dlje.
Novodobne piramidne sheme, ki člane novačijo prek spleta, so se sicer močno oddaljile od ponujanja fizičnih izdelkov in temelje postavljajo ali na kriptovalutah ali na fiktivnih vrednostnih papirjih, ki niso registrirani pri nobeni pristojni instituciji in kotirajo izključno na internih borzah, kjer jim lahko organizatorji piramidnih shem vrednost določajo po želji.
Mnogim piramidnim shemam je skupno poudarjanje, da je njihov izdelek, storitev ali naložbeni produkt v primerjavi s ponudbo na trgu prelomen oziroma boljši v vseh pogledih. Organizatorji piramidne sheme OneCoin, na primer, so stalno poudarjali, da bo njihova istoimenska kriptovaluta prevzela primat bitcoina, najbolj znane kriptovalute na trgu.
Pri mnogih sodobnih piramidnih shemah je izdelek, ki naj bi ustvarjal prihodke, celo samo naložbeni produkt oziroma investicijski paket, ki ga vlagatelji kupijo ob pridružitvi piramidni shemi, kar pomeni, da je izdelek "podjetja" v resnici samo trženje članstev v piramidi. Lokalen primer je bila piramidna shema Inface Invest, ki je člane novačila v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji.
Nekatere piramidne sheme kot poslanstvo podjetja, ki naj bi bilo v ozadju, predstavljajo storitev, ki je za mnoge potencialne vlagatelje, ti so pogosto tehnično manj podkovani, prezapletena, da bi jo lahko razumeli. Vse pogosteje za izhodišče uporabljajo tehnologije, povezane z umetno inteligenco, navidezno resničnostjo ali tehnologijo veriženja podatkovnih blokov (blockchain).
Bolj kot naložba v naložbeni produkt se poudarja rekrutiranje novih vlagateljev. To je ključnega pomena, saj je za preživetje piramidne sheme nujno potreben stalen pritok novih članov, piramida mora stalno naraščati. Velika večina predstavitev poslovnih priložnosti, ki so v resnici piramidne sheme, zato ogromen poudarek daje na način za gradnjo hierarhije vsakega novega člana in poudarjanje kompenzacije za privabljanje vlagateljev.
V nekaterih primerih se spodbuja k reinvestiranju oziroma ponovnemu vlaganju že izplačanih zaslužkov. To je značilno predvsem za piramidne sheme, ki delujejo po načelu tako imenovane "klavnice prašičev", pri katerih žrtve najprej "odebelijo", nato pa jih "zakoljejo". Izplačevanje zaslužkov naložbo v očeh mnogih vlagateljev legitimizira, zato se mnogi odločijo za ponovno naložbo, pri čemer pa so nadaljnji vložki v želji po večjem dobičku pogosto višji. Ko je naložbeni račun dovolj "odebeljen", sledi stopnja "klanja" in žrtev goljufije izgubi ves svoj denar, vključno s preteklimi zaslužki. To se je zgodilo tudi mnogim slovenskim žrtvam piramidne sheme Conti.
Klavnica prašičev je izraz, ki se uporablja predvsem za piramidne sheme kitajskega izvora, njihov cilj pa je stkati tesen odnos z žrtvami in se prepričati, da se od svojega denarja ločijo v čim večjih zneskih. Ko akterji v ozadju presodijo, da novega denarja ne bo več, vse skupaj ugasnejo in prekinejo vso komunikacijo z vlagatelji, ti pa povečini ostanejo brez vsega. To se je zgodilo tudi v primeru piramidne sheme Conti, ki se je sesula tako rekoč takoj, ko smo nanjo opozorili na Siol.net.
Naložbe se ne ponuja "resnim" vlagateljem, kot so investicijski skladi, banke, zavarovalnice, druge institucije, ampak v prvi vrsti laikom. Kdor se znajde na predstavitvi nove poslovne priložnosti v konferenčni dvorani hotela ali sobani gostilne, namenjeni zaključenim družbam, bo lahko v veliki večini primerov opazil, da je v poslovni obleki le oseba (na odru), ki drži mikrofon, občinstvo pa je tako rekoč iz vseh vetrov – skoraj izključno gre za laike brez predhodnih izkušenj vlaganja ali pa so se v preteklosti morda celo že opekli s slabimi naložbami.
Piramidne sheme za žrtve namreč izbirajo finančno in tehnično manj podkovane posameznike, za katere menijo, da jih bodo lažje prepričali v nakupe naložbenih produktov. Izkušeni vlagatelji bi v mnogih primerih namreč najverjetneje hitro prepoznali prodajalce megle.
Zahtevanje vnaprejšnjega plačila za začetek "dela". Noben resen delodajalec od zaposlenega ne bo zahteval vnaprejšnjega plačila za začetek dela, medtem ko je pri piramidnih shemah, ki vlagatelje aktivno spodbujajo k "delu", najsi gre za klikanje na oglase ali za rekrutiranje novih članov, to zelo pogost pojav. S tem se že na začetku spodbuja čustvena vpetost vlagateljev v piramidno shemo, še posebej tistih z omejenimi finančnimi sredstvi.
Ime podjetja, v katerega storitve ali izdelke vlagamo denar, se ne pojavlja nikjer drugje kot na spletni strani in profilih "podjetja" na družbenih omrežjih. Če promotorji piramidne sheme nenehno izpostavljajo dejstvo, da je v ozadju naložbene priložnosti uveljavljeno podjetje in da odgovorne osebe na svojih področjih veljajo za vplivne člane skupnosti, a podatkov oziroma dokazov o tem ni mogoče najti nikjer na spletu – izjema so morda spletne strani, ki objavljajo plačana sporočila za javnost –, je to velik opozorilni znak, da gre za izmišljeno napihovanje in da nam v resnici predstavljajo piramidno shemo.
Laganje o sodelovanju z znanimi podjetji in postavljanje ob bok uveljavljenim imenom industrije. Organizatorji piramidnih shem za ustvarjanje vtisa legitimnosti pogosto vlečejo vzporednice med (fiktivnim) izdelkom ali storitvijo, ki ju domnevno tržijo, in že uveljavljenimi tovrstnimi rešitvami oziroma navajajo lažne navedbe o sodelovanju z znanimi podjetji ali posamezniki.
Osrednji akterji piramidne sheme OneCoin so na primer trdili, da bo njihova kriptovaluta onecoin prevzela primat bitcoinu, najprepoznavnejši kriptovaluti. Združba v ozadju piramidne sheme Conti je medtem trdila, da podjetje Conti sodeluje z velikani filmske in televizijske industrije, kot so Netflix, Disney, HBO in drugi. Teh navedb ni bilo mogoče najti nikjer drugje kot na spletiščih Contija in promocijskih materialih piramidne sheme.
Preteklost uči, da so matrice, lijaki in še kako drugače poimenovani piramidni sistemi dolgoročno nevzdržni, še posebej pa v primerih, ko v igri ni fizičnega izdelka ali storitve. Številne potrošniške organizacije po vsem svetu in celo obveščevalna agencija FBI namreč že leta opozarjajo, da sta pogoja za izpolnitev obljub o silnih zaslužkih na račun minimalnih vložkov nemogoča, saj bi moral biti pritok novih članov v sistem neskončen oziroma bi moral denar nastajati iz nič.
Skrivanje pred očmi javnosti in zaprta komunikacija. Predstavitve poslovnih priložnosti, ki so v resnici zamaskirane piramidne sheme, potekajo skoraj izključno za zaprtimi vrati, distribucija vabil pa poteka ali od ust do ust ali prek zasebnih pogovorov ali kanalov na družbenih omrežjih. Organizatorji se s tem izognejo nepovabljenim parom oči, ki bi lahko na promocijo naložbe vrgli senco dvoma, in v primeru suma, da gre za poskus prevare, morebitni medijski izpostavljenosti.
Komunikacija vodilnih članov piramidne sheme, še posebej na lokalni ravni, in preostalih članov v primerih novodobnih piramidnih shem v veliki večini primerov prav tako poteka daleč od oči javnosti. Priljubljena metoda internega komuniciranja so namenski kanali v pogovorni aplikaciji Telegram, ki jih je nemogoče najti brez povabila enega od administratorjev.
Kdor bi želel izvedeti več o določeni poslovni priložnosti (ki je v resnici piramidna shema), tega zelo pogosto ne more storiti brez neposredne pridružitve ali osebnega poznanstva z enim od obstoječih članov.
Poudarjanje, da ne gre za piramidno shemo, izogibanje konkretnim vprašanjem in poskusi utišanja kritikov. Gre za značilnost vseh piramidnih shem. Organizatorji oziroma promotorji bodo v izogib insinuacijam, ali gre morda za piramidno shemo, to pogosto zanikali že vnaprej, pri opisovanju članske hierarhije pa bodo uporabili vse mogoče geometrijske oblike z izjemo trikotnika.
Levo je resničen prizor iz predstavitve propadle piramidne sheme Inface Invest, ki so jo prek družbenih omrežij konec leta 2019 in leta 2020 oglaševali tudi mnogi Slovenci. Odgovorni so trdili, da v resnici ne gre za piramidno shemo, temveč se "matrica", kot so poimenovali sistem rekrutiranja članov, od spodaj navzgor polni v obliki lijaka. Desno je ista fotografija, ki smo jo s programom za urejanje grafike obrnili za 180 stopinj.
Konkretna (neprijetna) vprašanja potencialnih vlagateljev in članov, predvsem tista, ki zadevajo rezultate poslovanja podjetja, ki so se mu domnevno pridružili, in izraženi morebitni dvomi glede točnosti določenih navedb bodo pogosto naleteli na gluha ušesa ali celo na posmehljive ali sovražne odzive.
Notranji kritiki so medtem največkrat soočeni s pozivom, naj "zapustijo posel, če jim kaj ne ustreza", zunanji kritiki, denimo mediji, pa tudi z grožnjami s tožbami. Na Siol.net smo v zadnjem desetletju zaradi poročanja o (domnevnih) piramidnih shemah prejeli več groženj s pravnimi postopki, ki pa se niso materializirale.
Splošna nedodelanost in amaterska izvedba nekaterih ključnih elementov. Promocijski materiali naložbenih priložnosti, za katerimi se skrivajo piramidne sheme, pogosto vsebujejo slovnične napake in grafične anomalije ter splošno nizko kakovost izvedbe, ki si jih legitimna uspešna podjetja skoraj zagotovo ne bi privoščila. Prvotna lažna kriptoborza zloglasne piramidne sheme OneCoin je na primer imela razdelek o delovanju borze in pogojih uporabe dobesedno kopiran s spletne strani resnične kriptomenjalnice Bitstamp, ki sta jo ustanovila Slovenca Damian Merlak in Nejc Kodrič.
Uporaba lažnih fotografij, zrežiranih prizorov in umetne inteligence. Goljufi v ozadju piramidnih shem se vse pogosteje poslužujejo sodobnih metod za zakrivanje sledi, med katere sodijo tudi umetnointeligenčna orodja, s katerimi izdelujejo portretne fotografije neobstoječih ljudi in jih predstavljajo kot ključne osebe podjetij ali pa celo zrežirajo lažne tiskovne konference.
Organizatorji ene od preteklih piramidnih prevar s kriptovalutami so kot člana ekipe, ki naj bi bila v ozadju podjetja, predstavili kar hollywoodskega zvezdnika Ryana Goslinga.
Nasvet: Preverite profile promotorjev "poslovne priložnosti" na družbenih omrežjih, preverite jih tudi z Googlom.
Eden od najzanesljivejših načinov, kako ugotoviti, ali je poslovna priložnost, ki nam jo predstavljajo in k naložbi v katero nas vabijo, v resnici piramidna shema, je preverjanje imen oseb, ki jo oglašujejo, na družbenih omrežjih ali z Googlom (pa tudi oseb, ki so v skupnosti vlagateljev praviloma najglasnejše).
Če med njihovimi preteklimi objavami ali pojavljanju njihovih imen na različnih spletnih straneh ali morda tudi v medijih najdemo promocije drugih, že propadlih podobnih priložnosti za zaslužek, ki so se izkazale za piramidne sheme ali preprosto ugasnile, imamo najverjetneje opravka s serijskimi "piramidaši".
Gre za osebe, ki se skoraj zagotovo zavedajo, da sodelujejo v piramidnih shemah, njihov edini cilj pa je, da se znajdejo čim bližje vrhu piramidne hierarhije, kjer so zaslužki najboljši. Ko se pritok novega denarja posuši in je jasno, da je piramidna shema tik pred propadom, se za nekaj časa praviloma potuhnejo, nato pa se oglasijo z novo naložbeno priložnostjo.
Številne primere tovrstnega kameleonstva smo lahko videli predvsem po vrhuncu delovanja piramidne sheme OneCoin. Mnogi tuji in tudi slovenski promotorji so potapljajočo se ladjo zapustili še pred propadom leta 2018, po krajšem obdobju hibernacije pa so se vrnili z drugačnimi visokoletečimi obljubami. Primer:
Nekateri serijski promotorji piramidnih shem so se v zadnjih letih sicer nekoliko prilagodili raziskovalnemu delu tistih, ki opozarjajo na piramidne sheme in druge spletne prevare, in v izogib izpostavljanju njihovega sodelovanja v preteklih propadlih projektih ali goljufijah redno "pospravljajo" svoje profile na družbenih omrežjih ter Googlu pošiljajo zahtevke za umik prispevkov o njih iz rezultatov iskanja. Nekateri, kot na primer Jose Gordo, nekdanji prvi mož piramidne sheme OneCoin, tudi najemajo storitve podjetij, ki to počnejo namesto njih.
Kdo sodeluje v piramidnih shemah?
Najpogosteje gre za tri vrste vlagateljev:
- Organizatorje piramidne sheme in promotorje, ki se v večini primerov (kar zadeva promotorje) zavedajo, da sodelujejo v prevari, s položaji na vrhu piramidne hierarhije pa se nadejajo največjih zaslužkov od vplačil novih članov.
- Posamezniki, ki vedo, da je naložba, v katero se spuščajo, v resnici najverjetneje piramidna shema, a upajo, da bo delovala dovolj dolgo, da bodo oplemenitili svoj vloženi denar. Kot je razvidno iz interne komunikacije, ki smo jo pridobili na Siol.net, je bilo tovrstnih vlagateljev precej v piramidni shemi Conti, ki se ji je pridružilo več kot deset tisoč Slovenk in Slovencev.
- Ranljive osebe, ki se piramidnim shemam pridružijo zaradi obljub o hitrem zaslužku brez tveganj, s katerim bi lahko izboljšali svojo finančno situacijo ali se rešili dolgov. Gre za prevladujočo kategorijo vlagateljev, ki so po propadu piramidnih shem najpogosteje tudi med tistimi, ki ostanejo praznih rok.
Piramidne sheme ne prinašajo le finančnih tveganj
Novodobne piramidne sheme ob potencialnih finančnih izgubah predstavljajo še eno veliko tveganje, in sicer za krajo osebnih podatkov.
Goljufi za ustvarjanje vtisa legitimnosti od vlagateljev v piramidno shemo pred vplačili pogosto zahtevajo še opravljanje postopka KYC – Know Your Customer ali "spoznaj svojo stranko". Gre za protokol, ki ga za identifikacijo novih strank uporabljajo ponudniki nekaterih spletnih storitev, kot so t. i. neobanke, na primer Revolut ali N26, ali kriptomenjalnice, kot je Binance.
Postopek KYC se zaključi tako, da uporabnik ali uporabnica ponudniku storitev pošlje vse zahtevane osebne podatke, vključno s fotografijo osebnega dokumenta in fotografijo sebe med držanjem osebnega dokumenta.
Osebni podatki in dokazila o identiteti, ki jih v neznano pošiljajo žrtve v piramidnih shemah, so vse in še več, kar je potrebno za krajo identitete. Goljuf, ki ima dostop do njih, lahko v imenu oškodovanca odpira bančne račune in račune na kriptomenjalnicah ali celo poskusi pridobiti dostop do oškodovančevih, poskuša prevzeti nadzor nad oškodovančevimi uporabniškimi računi na spletu, v nekaterih državah lahko celo vzame posojilo ali oškodovančevo zdravstveno zavarovanje uporabi v lastno korist.
Ko se izkaže, da je poslovna priložnost, v katero smo vložili več sto ali morda več tisoč evrov, pri tem pa za potrditev identitete odgovornim poslali tudi osebne podatke ter osebne dokumente, v resnici piramidna shema, je ob izgubi denarja jasno še nekaj – naši osebni podatki oziroma vse, kar nekdo potrebuje za krajo identitete, so končali neznano kje.
Milijoni ljudi po vsem svetu, tudi mnogi Slovenci, so na primer svoje osebne izkaznice in potne liste pošiljali imperiju Ruje Ignatove, kolovodje piramidne sheme OneCoin, ki je trenutno na seznamu desetih najbolj iskanih ubežnikov na svetu preiskovalnega urada FBI. Več kot deset tisoč Slovencev je svoje osebne podatke, vključno s svojimi fotografijami, poslalo akterjem v ozadju piramidne sheme Conti, ki se je porušila pred nekaj več kot tremi tedni.
Kje končajo osebni podatki in fotografije dokumentov, v večini primerov ni jasno. V nekaterih primerih lahko izginejo skupaj z računalniškimi strežniki piramidne sheme, lahko pa se tudi pojavijo na internetnih črnih trgih, kjer je mogoče kupiti ukradene identitete.
Ukradeni osebni podatki vključno s fotografijami dokumentov se zelo pogosto znajdejo tudi na črnih internetnih trgih, cena zanje pa največkrat znaša nekaj deset evrov.
To je zelo verjetno predvsem v primerih, kadar so v ozadju piramidnih shem organizirane kriminalne združbe. To najverjetneje drži v primeru piramidne sheme Conti, saj smo odkrili več indicev, ki so nakazovali na to, da piramidna shema izvira iz Azije oziroma ima povezave s Kitajsko. Prav kitajsko kriminalno podzemlje pa je v zadnjih letih okrepilo kampanje spletnih prevar, ki jih upravljajo iz držav jugovzhodne Azije, kot so Kambodža, Vietnam, Tajska.
Preberite več o tem:
Kaj naj stori nekdo, ki je bil oškodovan v piramidni shemi?
Slovenska policija žrtvam piramidnih shem ali katerihkoli drugih oblik spletnih prevar svetuje, naj zberejo vso razpoložljivo dokumentacijo, kot so podatki o nakazilih, elektronska komunikacija z vodji prevare, telefonske številke ali drugi podatki o stiku, in zadevo prijavijo na najbližji policijski postaji.
Ali je organiziranje ali promoviranje piramidne sheme v Sloveniji kaznivo dejanje?
Da. Gre za kaznivo dejanje po prvem odstavku 212. člena kazenskega zakonika (Organiziranje denarnih verig in nedovoljeno prirejanje iger na srečo), ki določa, da se z zaporom do treh let kaznuje, kdor "organizira, sodeluje ali pomaga pri organiziranju ali izvajanju denarnih verig, pri katerih udeleženci vplačujejo določene denarne zneske organizatorjem ali drugim udeležencem, ki so se pred njimi vključili v igro ali dejavnost in pričakujejo plačilo določenih denarnih zneskov od udeležencev, ki naj bi se za njimi vključili v tako igro ali dejavnost".
Storilec, ki bi z dejanji iz prvega odstavka pridobil večjo premoženjsko korist ali povzročil drugemu večjo premoženjsko škodo, se po tretjem odstavku 212. člena kazenskega zakonika medtem kaznuje z zaporom do petih let.
Kot je za Siol.net povedal vir s policije, ki ni želel biti imenovan, so predvsem novodobne piramidne sheme, v katerih so oškodovani tudi Slovenci in Slovenke, neke vrste "siva cona" kriminala. Ker velika večina piramidnih shem izvira iz tujine, je klicanje organizatorjev na odgovornost tako rekoč nemogoče, prav tako pa je nemogoče dokazovanje krivde lokalnim promotorjem piramidnih shem, ki imajo korenine v tujini, saj se lahko vedno izgovarjajo, da so bili skupaj z drugimi vlagatelji zavedeni tudi sami in da torej niso zavestno sodelovali v finančni prevari.
Siol.net s prispevki v tematskem sklopu Aktivno državljanstvo predstavlja poglobljene vsebine, tematike in procese, da lahko državljani sprejemajo informirane odločitve o svojem življenju in delovanju družbe, katere del so. Tako se krepi poznavanje demokratičnih procesov in demokracije nasploh. Brez kakovostnih, verodostojnih in preverjenih informacij, ki jih zagotavljajo mediji, kot je Siol.net, državljani težko soustvarjamo demokratično družbo.
