Torek, 5. 5. 2020, 13.32
4 leta, 6 mesecev
Otroci lahko zbolijo za covidom-19, a ga le redko prenašajo naprej
Raziskava: otroci le niso največji prenašalci okužbe z novim koronavirusom
Med mnogimi še neodgovorjenimi vprašanji o bolezni covid-19 je tudi ta, kako nevarna je ta bolezen za otroke in kakšna je vloga najmlajših pri prenosu okužbe na druge. To vprašanje si pred začetkom postopnega odpiranja vrtcev in šol, napovedanega za 18. maj, postavljamo tudi v Sloveniji. Odgovore je poiskal nizozemski inštitut za javno zdravje. Kaj so ugotovili?
Podatki o potrjenih okužbah z novim koronavirusom po vsem svetu kažejo, da so najpogostejša tarča virusa sars-cov-2, povzročitelja te bolezni, najstarejši, vendar tudi preostali odrasli niso varni, prav tako pa se lahko tudi pri njih pojavijo zapleti.
Otroci se večinoma okužijo od odraslih, ne od vrstnikov
Zelo očitno pa je, da je delež potrjenih okužb s sars-cov-2 med otroki razmeroma nizek. Čeprav o tej bolezni, kljub velikemu napredku medicine, v zadnjih mesecih še ni dovolj poznanega, predvsem ni znanja, ki bi omogočalo absolutno prepričanost v mnoge trditve, vse kaže, da imajo otroci razmeroma majhno vlogo pri širjenju koronavirusa, ugotavlja nizozemski inštitut za javno zdravje in okolje RIVM.
Kot kažejo tudi njihovi podatki, se okužba širi predvsem med odraslimi in potem z njih na otroke, medtem ko so okužbe z otroka na otroka manj pogoste.
Zaprtje šol je epidemiološko varno, toda …
Eno večjih vprašanj, s katerimi se spopadajo države v obdobju, ko naj bi bil vrhunec prvega vala epidemije za nami, je, kdaj in kako odpirati vrtce, šole in fakultete. Vsem je zelo jasno, da je predvsem pri najmlajših težko pričakovati, da bodo razumeli in spoštovali medsebojno razdaljo in druge preventivne epidemiološke ukrepe, zato je negotovosti in strahov veliko.
Po drugi strani pa svetovne organizacije, med njimi tudi Unesco in Unicef, poudarjajo, da množično zapiranje izobraževalnih ustanov kot odziv na pandemijo novega koronavirusa predstavlja izjemno tveganje za izobraževanje in blaginjo otrok. Prepričani so, da to velja zlasti za marginalne skupine otrok, ki jim šola predstavlja vir oziroma temelj izobraževanja, zdravja, varnosti in prehrane, in opozarjajo, da so države z boljšimi zdravstvenimi sistemi v veliki prednosti pri uresničevanju tega poslanstva.
Dobri štirje odstotki odraslih in približno dva odstotka otrok imajo protitelesa za covid-19
Nizozemski inštitut za javno zdravje in okolje RIVM izvaja, s podatki o potrjenih okužbah na Nizozemskem, več raziskav o vlogi otrok pri širjenju bolezni covid-19. Te raziskave sicer še potekajo, a so nekaj preliminarnih rezultatov že delili z javnostjo.
Na podlagi vzorcev krvi več kot dva tisoč Nizozemk in Nizozemcev so ugotovili prisotnost protiteles za sars-cov-2 v približno enakem obsegu, kot je to pokazala podobna slovenska raziskava. Na ravni celotnega vzorca več kot dva tisoč ljudi, to je čez vse starostne skupine, so ugotovili, da jih ima 3,6 odstotka protitelesa za sars-cov-2. Pri mlajših od 20 let pa ta delež znaša le še okrog dva odstotka, medtem ko pri odraslih 4,2 odstotka.
Raziskava ni pokazala, da bi otroci (pomembno) prenašali okužbo med seboj – otroci, ki so zboleli, so se okužili od odraslih.
Otroci redkeje prenašajo okužbo, kažejo podatki
Poleg tega so pokazali, da se novi koronavirus večinoma širi med ljudmi približno enake starostne skupine. Manj verjetno je, da bi se otroci okužili od odraslih, če pa se to zgodi, je velika verjetnost, da se je okužba zgodila v družinskem krogu. V nobeni družini prvi okuženi ni bil otrok, mlajši od 12 let, je še pokazala ena od nizozemskih raziskav.
Mladi do 20. leta, še ugotavljajo Nizozemci na podlagi sledenja stikov v prvi fazi epidemije, imajo veliko manjšo vlogo pri širjenju okužbe kot odrasli in upokojenci. Pokazalo se je (ponovno) tudi, da imajo okuženi otroci veliko redkeje značilne simptome te bolezni (kašelj, suho grlo …) kot odrasli, a to še ne pomeni, da se tudi med njimi ne razvijejo težji primeri, nekateri tudi s smrtnim izidom.
Rezultati omenjenih nizozemskih raziskav so skladni z rezultati podobnih raziskav, ki so jih opravili na Kitajskem, v Koreji, Italiji, Španiji in Združenih državah Amerike, še navaja nizozemski inštitut RIVM.
Odprtje osnovnih šol manj tvegano kot odprtje srednjih
Obstajata vsaj dva razloga, zakaj se (nekatere) države odločajo za postopno odpiranje nižjih razredov osnovnih šol, ne pa tudi za višje razrede in zlasti ne za srednje šole.
Prvi je že omenjena nižja stopnja okuženosti med najmlajšimi in praktično odsotna prenosljivost okužbe med najmlajšimi (ki pa se še vedno lahko okužijo od odraslih, zaposlenih v šolah).
Drugi je ta, da je omrežje osnovnih šol veliko gostejše od omrežja srednjih šol, zaradi česar v osnovne šole praviloma hodijo zgolj otroci iz bližnje okolice. Po drugi strani pa se v srednje šole vozijo dijaki iz širše okolice – čeprav tudi ta starostna skupina nima velike vloge pri širjenju virusa, zaprtje srednjih šol omejuje širšo mobilnost kot zaprtje osnovnih šol ter zmanjšuje potrebo po javnem prevozu, ki je ob večjih obremenitvah epidemiološko bolj tvegan.
Higiena in varna razdalja vendarle nujni tudi v šolah
Vsekakor pa (tudi) nizozemski inštitut za javno zdravje poudarja, da je tudi med najmlajšimi, četudi niso naklonjeni prenosu okužbe, v enaki meri kot odrasli, pomembno dosledno vzdrževati higieno rok in kašlja ter upoštevati druge preventivne ukrepe.
Varnostna razdalja vsaj poldrugega metra je pomembna tudi za otroke različnih gospodinjstev kakor tudi med otroki in odraslimi, še najbolj pa med odraslimi, ki spremljajo svoje otroke.
Zato je tudi v šolah, če in ko se bodo te odprle, pomembno, da predvsem učitelji in drugi zaposleni v šolah poskrbijo za varno razdaljo in izogibanje nepotrebnim stikom – ne le zato, ker se odrasli lahko okužijo pri medsebojnih stikih, temveč tudi zato, ker odrasli lahko prenesejo okužbo na otroke.
Pretirana debelost je eden od redkih dejavnikov, ki povečuje tveganje pred resnejšim potekom bolezni covid-19 tudi pri najmlajših.
Pretirana debelost veča tveganje tudi pri otrocih
Pri odraslih ni dvoma, da določene kronične bolezni občutno povečajo verjetnost za težji potek bolezni, a je po rezultatih dozdajšnjih raziskav videti, da so tudi v tem pogledu najmlajši v boljšem položaju – ne kaže, da bi bili najmlajši s kroničnim stanjem v večji nevarnosti za težji potek bolezni covid-19 od zdravih vrstnikov.
Izjemi tega potencialno pomirjujočega dejstva sta sladkorna bolezen in pretirana debelost, ki žal postaja vedno večja težava v vseh starostnih skupinah. Tem skupinam pa vendarle priporočajo tesnejši stik z zdravnikom tudi v preventivi.
7