Ponedeljek, 17. 5. 2021, 8.56
3 leta, 6 mesecev
Skrivnost nabirk v ljubljanskih hotelih: kam je šel denar na tisoče Slovencev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,13
17
Z naložbo v OneCoin se je po neuradnih podatkih, uradne je nemogoče pridobiti, saj bolgarsko vodstvo OneCoina v preteklih letih nikoli ni odgovorilo na naša vprašanja, opeklo od 10 tisoč do kar 15 tisoč Slovencev. Na predstavitvenih dogodkih je bil velik poudarek na gradnji kulta osebnosti Ruje Ignatove, ustanoviteljice OneCoina, ki so jo slavili kot "kriptokraljico".
OneCoin, ena od najbolj zloglasnih in tudi najuspešnejših piramidnih shem zadnjega desetletja, ki je pod pretvezo izdaje kriptovalute denar pobrala milijonom ljudi po vsem svetu, je bila, sodeč po novih razkritjih, veliko večji projekt kot zgolj klasična Ponzijeva prevara, namenjena bogatenju peščice. Evri, ki so jih z vsemi žavbami namazani govorci iz žepov vzeli tudi več tisoč Slovencem, so med drugim končali na bančnih računih domnevnih terorističnih organizacij z Bližnjega vzhoda.
Promocija piramidne sheme OneCoin je bila v Sloveniji najbolj intenzivna v letih 2016 in 2017. Takrat so srečanja morebitnih vlagateljev in prekaljenih govorcev, ki so v OneCoin večinoma prišli iz drugih propadlih projektov mrežnega trženja, potekala tako rekoč vsak teden. Predstavitve OneCoina so najpogosteje organizirali v konferenčnih dvoranah nekaterih bolj znanih ljubljanskih hotelov, večji dogodki pa so bili tudi v hotelih v Portorožu in Mariboru.
Skrivno orožje razvpite kriptokraljice
Zakaj Ruje Ignatove, samooklicane kriptokraljice in "mame" piramidne sheme OneCoin, med letoma 2015 in 2017 kljub številnim znakom, da OneCoin vlagateljem obljublja nemogoče oziroma da gre za zelo očitno piramidno shemo, ni kazensko preganjal ali vsaj podrobneje preiskoval skoraj nihče?
Zato, ker je imela diplomatski potni list, ki ji ga je prek neprofitne organizacije s sedežem v New Yorku uredila družina Al Qasimi. Gre za enega od najvplivnejših klanov v Združenih arabskih emiratih.
To razkrivata strogo zaupno poročilo kuvajtskega zunanjega ministrstva o domnevnih povezavah med OneCoinom, islamskimi skrajneži in Rujo Ignatovo, ki je nastalo že leta 2015, a je za javnost postalo dostopno šele s tem tednom, in tožba, ki jo je proti vodstvu spletne strani onecoinico.io vložilo več pritožnikov z vsega sveta.
S spletno stranjo onecoinico.io je vodstvo piramidne sheme OneCoin v drugi polovici leta 2018 za bitcoine in druge kriptovalute poskusilo ožeti še zadnje naivneže, ki so do takrat še preslišali številna opozorila, da je onecoin skoraj zagotovo piramidna shema. Šlo je tudi za beg pred odgovornostjo. Takrat je bilo namreč že jasno, da OneCoinu istoimenske kriptovalute do 8. oktobra 2018 ne bo uspelo lansirati na odprti trg, ko bi lahko milijoni vlagateljev svoje onecoine končno zamenjali za evre in mastno zaslužili, kot so jim tri leta obljubljali promotorji. Onecoinico.io je bil neučakanim vlagateljem predstavljen tudi kot transformacija projekta v sodobnejši format, toda v resnici je bilo to le kupovanje časa pred neizogibnim kolapsom piramide.
(Tudi) iz slovenskih žepov na račune domnevnih islamskih skrajnežev
Zakaj pa bi ženska, ki se je predstavljala kot izjemna poznavalka področja kriptovalut in uspešna podjetnica, ki bo povzročila revolucijo na finančnih trgih in širše, sploh potrebovala diplomatsko imuniteto?
Zato, ker je bil OneCoin, sodeč po ugotovitvah kuvajtskega ministrstva, morda eden od denarnih tokov do domnevnih terorističnih organizacij v Jemnu, Pakistanu in Afganistanu.
Diplomatske ugodnosti so se Ruji Ignatovi iztekle le dober mesec dni pred njenim izginotjem. Nazadnje so jo v javnosti videli oktobra 2017. Poročilo kuvajtskih preiskovalcev je sicer razkrilo še en zelo zanimiv podatek: Ruja Ignatova naj bi bila v resnici Rusinja, ne Bolgarka, imela pa naj bi potne liste več evropskih držav. Ameriški odvetnik Jonathan Levy, ki zastopa žrtve finančne prevare v tožbi proti vodstvu spletne strani onecoinico.io, trdi, da se Ignatova trenutno skoraj zagotovo skriva v Združenih arabskih emiratih, natančneje v enem od emiratov, kjer ima vpliv družina Al Qassimi.
Ignatova je, tako so sumili preiskovalci v Kuvajtu, vzpostavila infrastrukturo za pranje denarja, ki se je do nje stekal iz naložb v piramidno shemo, prek novoustanovljenih fiktivnih podjetij in bank v Kuvajtu in Združenih arabskih emiratih, združenih pod enim imenom – krovno družbo OneCoin Limited s sedežem v Dubaju.
Ignatova je takoj ob prihodu v Kuvajt tudi pridobila bančno licenco, ki ji je omogočala, da je s tujino poslovala v lastni režiji, je razvidno iz poročila kuvajtskega notranjega ministrstva. Za ta privilegij je plačala skoraj 15 milijonov evrov. V Kuvajt je leta 2015 pripotovala z zasebnim letalom in večjo količino gotovine.
Informacija, da naj bi Ignatova prala denar za teroristične organizacije, ni veliko presenečenje. Danes namreč že vemo, da je Ruja Ignatova za storitve pranja denarja plačevala vsaj dvema posameznikoma: ameriškemu odvetniku Marku Scottu in nekdanjemu luksemburškemu specialcu Franku Schneiderju. Prvemu trenutno sodijo v ZDA, drugega so pred nekaj tedni aretirali v Franciji.
O sumljivih denarnih tokovih Ruje Ignatove so bile že leta 2015 obveščene tudi oblasti v Dubaju, sprožena je bila tudi preiskava, ki je trajala kar pet let, a so preiskovalci domnevno zašli v slepo ulico.
Prava kriptokraljica, a ne tako, kot so verjeli njeni goreči privrženci
Ignatova je svoje uspešno vzpostavljene bančne operacije v Kuvajtu in Dubaju pod združenim imenom OneCoin Limited, podjetje je bilo registrirano v Dubaju, že oktobra 2015 prodala človeku, ki ji je uredil diplomatsko imuniteto – šejku Saudu bin Sultanu Al Qasimiju, razkriva vsebina tožbe proti vodstvu spletne strani onecoinico.io.
S kupčijo je Ignatova res postala tako imenovana kriptokraljica, kot si je pravila sama in kot so jo častili najbolj goreči privrženci onecoina. Šejk Saud ji je namreč plačal s kar 230 tisoč bitcoini, ki so bili takrat vredni okrog 50 milijonov evrov. Toliko bitcoinov je danes skupno vrednih več kot osem milijard evrov.
Veliko vprašanje je, ali je bila Ruja Ignatova kdaj ne le na odrih, temveč tudi v ozadju v resnici prvo ime onecoina. Lastnik dubajskega podjetja OneCoin Limited je namreč že leta 2015 postal šejk Saud, resnične operacije piramidne sheme pa je iz bolgarske prestolnice Sofije, pozneje pa tudi iz davčnih oaz na Bahamih in Sejšelih, vodila prepletena mreža poslovnih entitet, pri katerih Ignatova ni bila navedena ne kot ustanoviteljica in ne kot direktorica. Že pred dvema letoma so se sicer pojavile tudi informacije, da so niti v ozadju OneCoina vlekle vplivne osebnosti iz sveta vzhodnoevropskega organiziranega kriminala.
Če je zgornja številka prava, je bila Ruja Ignatova nekoč drugi največji posamični lastnik bitcoinov na svetu. Več bi jih takrat imel le še Satoshi Nakamoto, neznani idejni oče bitcoina.
Ali ima Ignatova, ki je oktobra 2017 po tem, ko se je okrog onecoina začel smukati ameriški preiskovalni urad (FBI), izginila neznano kam, te bitcoine še vedno v lasti, ni znano.
Preberite tudi:
17