15 tednov zdravniške stavke: kako shajajo bolnišnice?

V Splošni bolnišnici (SB) Celje so za STA poudarili, da jim je z reorganizacijo dela in upoštevanjem odločitve dela zdravnikov, da bodo v času stavke delali do 48 ur na teden, uspelo stabilizirati delovanje bolnišnice. Z reorganizacijo urnikov je predstojnikom uspelo ohraniti obseg dela, ki je večinoma primerljiv z obsegom dela pred 15. januarjem.

Prioritetno zagotavljajo delovanje urgence, sledi zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva hospitaliziranih bolnikov, na tretjem mestu pa je nenujna elektivna dejavnost.

Največ izpadov programa dela se kaže pri tretji postavki, kjer je krajšanje čakalnih dob manj uspešno, kot bi lahko bilo. Od 15. januarja do 23. aprila 2024 so v bolnišnici odpovedali 2,5 odstotka storitev specialistično-ambulantne dejavnosti ter slabih 16 odstotkov elektivnih operativnih posegov.

Izpad ambulantnih pregledov je najvidnejši na področjih ortopedije, nefrologije, otorinolaringologije in dispanzerske dejavnosti ginekološko-porodniškega oddelka. Odstotek odpadlih storitev se po mesecih niža. "Na operativnem področju so se namreč zdravniki iz etičnih razlogov večinsko odločili za delo v obsegu, ki zagotavlja nemoteno oskrbo akutnih kirurških bolnikov," so pojasnili v SB Celje.

Pri elektivnem programu pa se zaradi velikih potreb bolnikov bolnišnica prav tako vrača v organizacijo dela pred stavko z dodatnim popoldanskim operiranjem preko rednega delovnega časa. Kar nekaj zdravnikov je od začetka marca zato preklicalo umike soglasij za delo preko polnega delovnega časa. Trenutno tako velja 115 umikov soglasij.

Na vprašanje, ali zaradi koriščenja dopustov pričakujejo kakšne težave, so odgovorili, da to v trenutni organizaciji dela pomeni dodaten izziv. Če bi se vsi zdravniki odločili za umik soglasja za nadurno delo, bi bilo na številčno manjših oddelkih nemogoče koristiti dopust na način, kot je bil običajen pred stavko, so pojasnili.

Novice "Razmere v javnem zdravstvu so nevzdržne, vlada nas potiska v kot"

V slovenjgraški bolnišnici velike težave pri zagotavljanju neprekinjenega zdravstvenega varstva

V slovenjgraški bolnišnici so za STA pojasnili, da se po treh mesecih zdravniške stavke pozna način dela po evropski direktivi in marsikje po standardih in normativih. Delovni proces v času nadaljevanja stavke bo tako kot v preteklih mesecih organiziran skladno z zakonodajo, so napovedali. Delo zdravnikov bo večinoma potekalo kot doslej do 48 ur na teden tedensko in ne več kot 16 ur neprekinjeno.

Zaradi zdravniške stavke je manj ambulantnih obravnav in elektivnih posegov. "Skrbi nas podaljševanje čakalnih dob, saj je dostopnost do zdravstvenih storitev zmanjšana," so opozorili. V času stavke beležijo od 40 do 42 odstotkov manj kirurških programov, ambulantna dejavnost je zmanjšana za polovico – različno po posameznih specialnostih glede na razpoložljivost ekip.

"Urniki za maj so pripravljeni, a se že soočamo z velikimi težavami pri zagotavljanju neprekinjenega zdravstvenega varstva," so opozorili. Ob tem so pojasnili, da nobene od dejavnosti niso ukinili, odpadajo pa nenujne storitve.

Težave se pojavljajo prav na vseh oddelkih, organizacija dela je zaradi pomanjkanja kadra zelo težka, saj se prednostno usmerjajo v nujne primere. Pozna se tudi, da se kompleksnost težav pri kronično bolnih stopnjuje pri ambulantnih obravnavah, še zlasti pa pri hospitaliziranih bolnikih, so pojasnili.

V času prihajajočih dopustov bo delo še težje organizirati. Pričakujejo stopnjevanje težav in dodatno krnjenje obravnav.

V brežiški, novomeški in murskosoboški bolnišnici ne pričakujejo dodatnih težav

Medtem v SB Brežice organizacija dela kljub zdravniški stavki poteka po ustaljenem redu. Organizacija dela za maj je pripravljena, so navedli za STA.

Tudi koriščenje lanskih dopustov brežiški bolnišnici po napovedih ne bo povzročalo težav. Ostanke lanskih dopustov namreč porabljajo skladno z načrti koriščenja, ki so jih pripravili na oddelkih.

V prvem mesecu stavke je bilo odpovedanih okoli 30 posegov ter dobrih sto specialističnih pregledov. Od sredine februarja zaradi stavke posegov in specialističnih pregledov niso več odpovedovali, razen v protibolečinski ambulanti. Brez soglasja za nadurno delo trenutno delujeta dva zdravnika, kar pa ne vpliva na organizacijo dela na oddelku, s katerega sta, so še pojasnili v brežiški bolnišnici.

Tudi v novomeški bolnišnici, kjer delo poteka prilagojeno, v turnusih, so urnike za maj že sestavili in večjih težav ne pričakujejo. Letne dopuste so namreč načrtovano koristili čez vse leto, so pojasnili za STA. Doslej je pri njih sicer odpadlo približno 15 odstotkov operativnega programa in deset odstotkov specialističnih pregledov, vse paciente pa so prenaročili na nove termine.

Razen predvidenih dopustov in večjega števila izobraževanj maja večjih težav ne pričakujejo niti v murskosoboški bolnišnici. Kot so pojasnili za STA, od maja umiki soglasij zdravnikov za nadurno delo ne bodo predstavljali večje težave pri organizaciji dela. Od začetka stavke je tam odpadlo okrog 400 posegov. Največji del odpadlih posegov se nanaša na začetek stavke, so še sporočili.

Najdaljša zdravniška stavka traja že 15 tednov

Stavka Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, ki se je začela 15. januarja, traja 15 tednov in je že pred časom postala najdaljša zdravniška stavka v Sloveniji doslej. Sindikat zahteva sklenitev aneksa k tarifnemu delu kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike, s katerim bi ustrezno dvignili plače še starejšim zdravnikom po tistem, ko so večini mlajših zdravnikov v prejšnjem letu dvignili plače za pet plačnih razredov.

Fides in vlada sta prejšnji četrtek prvič po neuspešni mediaciji nadaljevala stavkovna pogajanja. Pogajanj od takrat ne komentirajo, prav tako ne bodo razkrili novih terminov srečanj, so napovedali.

Novice Leto 2023 z izgubo zaključilo 12 od 27 bolnišnic: "Ponovil se bo scenarij iz leta 2016"

Novice Na 70 razpisanih mest za specializacijo družinske medicine 22 prijav

Novice Družinski zdravniki opozarjajo na pomanjkanje časa za obravnavo bolnikov