Sobota, 7. 9. 2024, 22.20
2 meseca, 2 tedna
Aktivno državljanstvo
Blejski strateški forum za mlade: "Ne delamo si utvar, da bomo v podaljšanem koncu tedna rešili svet"
Mladi raziskovalec političnega vedenja Juan Arturo Sánchez Sáenz iz Gvatamale je eden izmed 41 udeležencev letošnjega Blejskega strateškega foruma za mlade. Forum mu je dal nov zagon in motivacijo, da se vrne v domovino in se aktivno vključi v politično življenje. Prav Juanova zgodba je tista, ki jo je v pogovoru za Siol.net izpostavila programska vodja foruma Magdalena Rakovec. Kot pravi, si ne delajo utvar, da bodo v podaljšanem koncu tedna rešili svet, a premik od vedoželjnosti do angažiranja za ustvarjanje družbenih sprememb je tisto, k čemur stremijo. V primerjavi z osrednjo konferenco BSF so mladi udeleženci neupravičeno deležni nekoliko manj pozornosti. Dolgoletni vodja BSF Peter Grk pove, da je forum za mlade eden najbolj avantgardnih in najzanimivejših projektov, ki se jih je platforma lotila v zadnjih desetih letih. "Treba je poudariti, da je Magdalena Rakovec s svojo ekipo naredila neverjetno delo. Jaz pa sem se čim manj vpletal. Mladim je treba zaupati, da prevzamejo določeno odgovornost za svoja dejanja in svoje stvari," je prepričan Grk.
Dvaindvajsetletni poročevalec francosko-ukrajinskega porekla, ki dela v Ukrajini in Franciji in ima 50 tisoč sledilcev na omrežju X, podpornica ruske opozicije, ki deluje iz Srbije, Belorus, ki pomaga pri financiranju beloruske opozicije in je eden izmed njihovih glavnih zunanjepolitičnih svetovalcev, podoktorski študent na Oxfordu, ki raziskuje razloge za padajočo nataliteto v vzhodni Evropi, odvetnica, ki dela na mednarodnem kazenskem sodišču, in raziskovalec, ki dela v enem izmed glavnih kitajskih zunanjepolitičnih think tankov. To so le nekateri izmed udeležencev letošnjega Blejskega strateškega foruma za mlade, ki je pretekli konec tedna potekal na Pokljuki.
Tako kot osrednji Blejski strateški forum je tudi forum za mlade po besedah programske direktorice Magdalene Rakovec letos presegel vsa pričakovanja in navdušil udeležence. "Vodstvo BSF na čelu s Petrom Grkom nam da proste roke. Ko skupaj zbereš ljudi, ki vedo, kaj želijo, in imaš proste roke, se zgodi nekaj izjemnega," pravi sogovornica.
Pri osrednjem projektu je prvič sodelovala leta 2018 kot študentka prostovoljka, leta 2021 je postala del ekipe BSF na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, nato pa je svojo pot nadaljevala na Centru za evropsko prihodnost, kjer je danes tudi zaposlena. Leta 2022 je bila vodja prostovoljcev na BSF, lani je skrbela za odnose z mediji, letos pa je prevzela vodenje BSF Mladi. "Imam celotno sliko BSF, ker sem ga doživela na različnih koncih. Začela sem pri 24 letih in ta projekt me je osebnostno oblikoval. Ekipa je fantastična, in ko delaš tako intenziven projekt s tako majhno ekipo, je neprecenljivo. Stvari gredo vedno narobe, a ko veš, da ti bo, tudi če gre kaj narobe, vedno nekdo priskočil na pomoč, je neprecenljivo. Skozi to izkušnjo sem osebnostno zrasla," pripoveduje 29-letnica.
"Z veseljem povem, da projekt delam s srcem in veliko strastjo. To, da imam v službi priložnost spoznati 40 mladih, ki imajo v sebi nek čar, je zame velik privilegij," pravi Magdalena Rakovec.
BSF Mladi kot eksperiment, pri katerem si upajo več
Medtem ko je glavni dogodek vsebinsko nekoliko bolj omejen, si na BSF Mladi lahko privoščijo nekoliko več svežine in eksperimentiranja tako pri vsebinah kot tudi pri formatu.
"Letos smo se odločili, da kljub temu, da smo programsko neodvisni od BSF, ostanemo povezani z njim. Ko so sporočili krovno temo Svet vzporednih realnosti, sem si takoj predstavljala dve premici. Ti dve premici sta neskončni in se ne sekata. A ključno je, da se premici sekata, da se naše realnosti prekrivajo, da mladi premici upognemo in se na eni točki presekata, saj tako živimo v skupni realnosti. Na podlagi tega se je izoblikoval koncept in naslov letošnjega BSF Mladi Obnovitev skupnih temeljev," pojasni Rakovec.
Mlade so tako popeljali skozi proces, jih želeli spodbuditi k razmišljanju, kateri dejavniki prispevajo k temu, da prihaja do razdvojenosti, in k iskanju rešitev, kako lahko svet vzporednih realnosti spet približamo. Cilj foruma je, da različne poglede in uvide posamezniki uporabijo pri svojem delu, kar pa ima lahko širše družbene posledice.
Izmed 350 prijavljenih so jih na koncu izbrali le peščico, in sicer 42, a je ena zaradi bolezni tik pred zdajci udeležbo odpovedala, zato je na Pokljuki svoje poglede delilo 41 mladih iz 30 držav sveta. Že v prijavnem obrazcu so morali odgovoriti na esejska vprašanja, vezana na krovno tematiko, in identificirati, kaj oni vidijo kot dejavnike, ki prispevajo k razdvojenosti sveta, in kako se v življenju soočajo s tem, da jih preprečijo. "Očitno smo res zadeli terno z izborom udeležencev. Ko smo brali prijavne obrazce, smo izbirali ljudi, ki se teh vprašanj lotevajo na čim različnejše načine," izpostavi Rakovec.
Družbo namreč sestavljajo različni ljudje z različnimi političnimi stališči in vrednotami, ki se nikoli ne bodo povsem strinjali. Potrebno pa je tisto minimalno polje prekrivanja, s katerim lahko zraste družbeno konstruktivno delovanje, k čemur stremijo organizatorji in udeleženci foruma.
Tokrat so se odločili za nekoliko drugačen format in v ospredje postavili udeležence. Tako recimo niso imeli moderatorjev, stopili so stran od običajne forme štirje govorci in moderator, enega od pogovorov je recimo moderirala ena od udeleženk. Govorci so v nekaj minutah predstavili kontekst, nato so bili na vrsti udeleženci in njihova vprašanja. Delavnice so tako temeljile na izmenjavi izkušenj in mnenj udeležencev pod vodstvom strokovnjakov, ki so jih povabili k sodelovanju. "Vsako leto mi je bilo žal, da pripeljemo govorce s celega sveta, oni pa potem od deset do 15 minut govorijo na panelu. Radi bi jih slišali več, zato smo se lotili pilotnega projekta zelo osredotočenih pogovorov ena na ena," pojasnjuje Rakovec. Govorci so v nekaj minutah predstavili kontekst, nato so bili na vrsti udeleženci in njihova vprašanja. Delavnice so tako temeljile na izmenjavi izkušenj in mnenj udeležencev.
Sistem v svetu ustvarjamo ljudje, in če nam ni všeč, ga lahko spremenimo le mi
Gost v pogovorih ena na ena je bil tudi južnoafriški aktivist in ustavni sodnik Albie Sachs. Ta je poudaril, da vse strukture v svetu, v katerem živimo, ustvarimo ljudje, in če s sistemom nismo zadovoljni, smo edino ljudje tisti, ki ga lahko spremenimo. Za to ni nikoli prepozno. Na Pokljuki so se zbrali vedoželjni posamezniki, ki si želijo spreminjati svet, sogovorniki, kot je Sachs, pa so jim dali pogum in motivacijo, da je to mogoče.
Eden izmed takšnih je Juan Arturo Sánchez Sáenz, ki kot mladi raziskovalec političnega vedenja dela v Franciji. Juan sicer prihaja iz Gvatamale, kamor se namerava tudi vrniti. "Pogosto se zlahka prepustimo cinizmu, ko se soočamo s kompleksnostjo sodobnih težav. Še lažje je odmisliti iskanje načinov za spremembo. Lahko se zdi naivno, nesmiselno ali celo nemogoče, da bi sploh želeli sodelovati pri odločanju. Večinoma ima politika negativno konotacijo in odkrito povedano, zakaj bi se to končalo glede na stanje človeškega trpljenja, ki se dogaja po svetu, in očitno pomanjkanje politične volje," se sprašuje mladi raziskovalec.
"V Slovenijo sem prišel z globokim občutkom ogorčenja, ki se je nabralo v letih preučevanja zgodovine moje države – Gvatemale –, pa vendar z nekoliko naraščajočim občutkom prezira in nezaupanja v delovanje. Kako dober občutek je bil, ko se je to izkazalo za napačno in so prepričljivi dokazi, ki so nam jih predstavili, ovrgli vse moje domneve. BSF Mladi me je navdušil s primerom dejanskega boja odločevalcev in neomajne moči, da se soočijo z grozotami v svetu. Srečanje z mladimi, ki dejansko izvajajo spremembe in sledijo idealom, je obnovilo mojo lastno predanost političnemu prizadevanju. Menim, da ena oseba ni dovolj za spodbujanje k premiku k bolj humani politični propagandi, vendar obstaja upanje v ljudeh, ki so ranljivi in delijo svoje upe in strahove v svoji zavezanosti spremembam," je pojasnil Juan.
Pogum za vrnitev v domovino in politično udejstvovanje, s čimer bo vplival na širšo družbo, mu je dala prav izkušnja na BSF Mladi.
Na forumu so zbrani posamezniki, ki so pripravljeni narediti korak naprej, ki imajo ustvarjalnost, se angažirajo in prevzemajo družbeno odgovornost.
"Kar se tiče apatičnosti mladih, nikoli ni bila cela populacija družbeno angažirana, res pa je, da nam tehnologija in individualizacija družbe dajeta občutek, da je ta prepad še večji. Mi smo dosegli vedoželjne ljudi, ki želijo priti na mednarodno konferenco. Korak, ki smo ga dosegli s tem, ko so bili na forumu, in takšen primer je recimo Juan, je, da smo se od te vedoželjnosti pomaknili naprej, da se je tudi on pripravljen osebno veliko bolj angažirati. Da je pripravljen biti nekdo, ki aktivno ustvarja boljšo družbo, ne samo zase kot raziskovalec, ampak nekdo, ki bo prešel v aktivno delovanje," poudari Rakovec.
Forum za mlade je odlična odskočna deska za nadaljne sodelovanje.
"V enem dnevu imaš sestanek z desetimi ljudmi, zaradi katerih bi sicer moral potovati na deset različnih lokacij, da bi jih srečal"
"Ne delamo si utvar, da bomo v podaljšanem koncu tedna rešili svet. A mogoče kdo spozna nekoga, ki mu bo pomagal narediti nek projekt, ki bo družbo naredil boljšo. Na BSF imaš v enem dnevu sestanek z desetimi ljudmi, zaradi katerih bi sicer moral potovati na deset različnih lokacij, da bi jih srečal. Sem pripeljemo ljudi iz celega sveta in v enem dnevu spoznaš deset ljudi, z njimi imaš zanimive pogovore in skleneš dogovore, ki ti lahko pomagajo pri napredovanju. Potem so tukaj še različni uvidi, ki jih dobiš s poslušanjem razprav," pojasni Rakovec.
Poleg tega mladim udeležencem predstavijo Slovenijo in jim približajo slovensko zunanjo politiko, kar lahko privede tudi do sodelovanja na tem področju.
"Udeležencem se ne zdi, da Slovenci trpimo za sindromom majhnosti, da kot majhna država ne moremo ničesar doseči. Slovenci pa vedno pravimo, da smo majhni, medtem ko nas drugi ne vidijo tako. Nikoli nismo zadovoljni s tem, kar imamo, a smo kljub temu zelo uspešni pri svojem delu, česar se premalo zavedamo. Imamo napredno zunanjo politiko, še posebej udeleženci z Balkana so bili navdušeni nad tem, kako povezovalna je naša zunanja politika," izpostavi programska direktorica foruma.
Mladi so bili letos bolj kot kdajkoli prej vključeni v osrednji forum, kjer so sodelovali v razpravah in s svojimi mnenji izzvali visoke politike in diplomate. Grk: Jaz sem se čim manj vtikal. Mladim je treba zaupati.
"Projekt BSF Mladi je eden najbolj avantgardnih in najzanimivejših projektov, ki se jih je platforma lotila v zadnjih desetih letih. Preko BSF Mladi smo zgradili skupino ljudi, ki prihajajo iz vseh regij sveta, ki so preko izkušnje sodelovanja v razpravah na BSF dobili neka nova znanja, predvsem pa poznanstva in prijateljstva, ki jih potem uporabljajo za to, da napredujejo v svojih karierah. Preko BSF Mladi gradimo neko skupnost, ki ima v svojem srcu vrednote in norme, ki jih zagovarja tudi BSF. Preko tega pa seveda promoviramo tudi Slovenijo in slovensko zunanjo politiko," pove Peter Grk, dolgoletni vodja sektorja za BSF na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve. Naslednje leto bo Blejski strateški forum obeležil 20. obletnico.
Tudi po njegovem mnenju je bil letos narejen velik korak naprej tako pri vsebini BSF Mladi kot tudi pri pripravi na dogodek in izbiri udeležencev.
"Prejeli smo več kot 300 prijav, kar pomeni, da je dogodek postal priznan in mladi menijo, da s tem dogodkom nekaj pridobijo. Izbira je bila izredno težka. Teh 41 mladih, ki so prišli, je bilo res izjemnih. Prejeli smo številne pohvale, bili so navdušeni nad vsebino in organizacijo dogodka. Treba je poudariti, da je Magdalena Rakovec s svojo ekipo naredila neverjetno delo. Jaz pa sem se čim manj vpletal," v smehu pove Grk. Prepričan je, da je mladim treba zaupati, da prevzamejo določeno odgovornost za svoja dejanja in svoje stvari. "Zdi se mi, da Magdalena in vsi ostali razumejo to odgovornost in to zagotovo cenim. Če vidim skupino ljudi, ki ima odgovornost do dela in tega, kar bi BSF rad naredil, je tudi meni v interesu, da se čim manj vpletam," sklene sogovornik.