Čaka me odpoved pogodbe o zaposlitvi, kako me varuje zakon?

Spoštovani Jože, v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa minimalne odpovedne roke. Odpovedni rok: od 15 do 80 dni V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti je odpovedni rok:

- do enega leta zaposlitve pri delodajalcu 15 dni, - od enega do dveh let zaposlitve pri delodajalcu 30 dni.

Nad dve leti zaposlitve pri delodajalcu odpovedni rok v trajanju 30 dni narašča za vsako izpolnjeno leto zaposlitve pri delodajalcu za dva dni, največ pa do 60 dni.

Nad 25 let zaposlitve pri delodajalcu je odpovedni rok 80 dni, če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določen drugačen odpovedni rok, vendar ne krajši kot 60 dni.

Jožetov primer: za vsako leto pri delodajalcu petina plačne osnove V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga pa delavcu na podlagi določil ZDR-1 pripada tudi odpravnina: Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, je dolžan izplačati delavcu odpravnino. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Delavcu pripada odpravnina v višini: - 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let, - 1/4 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let, - 1/3 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let.

Če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače, mora delodajalec izplačati delavcu odpravnino ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Denarno nadomestilo za brezposelnost: ne nižje od 350 evrov Delavcu, ki mu je prenehala pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, pa na podlagi določil zakona o urejanju trga dela pripada tudi denarno nadomestilo za primer brezposelnosti.

Tako ima delavec v našem primeru 13 let skupne delovne dobe, tako da mu citirano nadomestilo pripada v trajanju 6 mesecev ob predpogoju, da se je po prenehanju pogodbe o zaposlitvi v 30-dnevnem roku prijavil kot brezposelna oseba na pristojni enoti zavoda za zaposlovanje. Osnova za odmero denarnega nadomestila je delavčeva njegova povprečna mesečna plača, prejeta v obdobju osmih mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti.

Denarno nadomestilo se prve tri mesece izplačuje v višini 80 odstotkov od osnove, v nadaljnjih devetih mesecih pa v višini 60 odstotkov od osnove. Po izteku tega obdobja se denarno nadomestilo izplačuje v višini 50 odstotkov od osnove. Najnižji znesek denarnega nadomestila ne sme biti nižji od 350 evrov. Najvišji znesek denarnega nadomestila ne sme biti višji od 892,50 evra. Možnost, da se prenehanje pogodbe uredi drugače Na koncu pa še opomba, v našem primeru se navaja, da gre za delavca, ki dela na delovnem mestu namestnika poslovodje. Če bi imel naš delavec funkcijo poslovodje ali prokurista ali če bi bil vodilni delavec po 74. členu ZDR-1 (česar se v vprašanju ne precizira natančno), potem bi se skladno s 73. in 74. členom ZDR-1 v pogodbi o zaposlitvi takšnega delavca z delodajalcem pravice in obveznosti:

- glede prenehanja pogodbe o zaposlitvi, - glede dolžine in teka odpovednega roka - ter glede odpravnine od prenehanju pogodbe o zaposlitvi

uredile tudi drugače, kot to določa veljavni ZDR-1. Nasvet pripravil: Vinko Berginc, univ. dipl. prav.