Petek, 3. 6. 2016, 4.00
7 let, 2 meseca
Danes je brez službe za tretjino več mladih kot pred krizo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,05
5
Mladi komaj čakajo, da bodo stopili na trg dela in dokazali, da niso tako izgubljena generacija, kot se jim rado pripisuje, pravi Sonja Leban Trojar iz sindikata Mladi Plus.
Mlade je kriza na trgu dela nadpovprečno prizadela. Stopnja delovne aktivnosti se je v zadnjih letih najbolj znižala, stopnja brezposelnosti pa najbolj povišala. Trend slabšanja njihovega položaja je bistveno večji kot v povprečju EU.
Prva zaposlitev pri 27
Po podatkih statističnega urada mladi prvo zaposlitev pridobijo pri 27 letih. Konec leta 2008 je bilo po podatkih statističnega urada brez dela 18 tisoč mladih. Trend registrirane brezposelnosti se je povečeval vse do konca leta 2013, ko je bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih 32.500 mladih. Nato je brezposelnost zelo počasi upadala in se konec lanskega leta ustavila pri številki 27 tisoč, kar je glede na stanje izpred krize še vedno 48 odstotkov več.
Do konca aprila letos je število vseh brezposelnih upadlo na dobrih 105 tisoč, od tega je bilo brez dela 24.700 mladih, kar predstavlja 23,5 odstotka vseh brezposelnih. Glede na zadnje objavljene podatke iz marca letos je danes mladih brez službe 35 odstotkov več kot konec leta 2008.
Povečuje se delež brezposelnih s srednjo in terciarno izobrazbo
V izobrazbeni strukturi vseh brezposelnih sta bila aprila glede na marec večja delež brezposelnih s srednjo strokovno in splošno izobrazbo ter delež brezposelnih s terciarno izobrazbo, delež brezposelnih z osnovnošolsko izobrazbo se je zmanjšal, delež brezposelnih s poklicno izobrazbo pa je ostal nespremenjen.
Med vsemi registrirano brezposelnimi mladimi jih je bilo decembra 2015 20,7 odstotka s terciarno izobrazbo, decembra 2008 pa je bilo takšnih le 11,9 odstotka.
Med brezposelnimi mladimi pa jih ima največ srednješolsko izobrazbo. Takšnih je bilo konec lanskega leta osem tisoč, po štiri tisoč jih ima dokončano srednjo poklicno šolo ali ima visokošolsko izobrazbo.
Visoka brezposelnost med mladimi z visokošolsko izobrazbo
Med vsemi registrirano brezposelnimi mladimi, starimi do 29 let, jih je bilo decembra 2015 20,7 odstotka s terciarno izobrazbo, decembra 2008 pa je bilo takšnih le 11,9 odstotka, je razvidno iz analize Mladi in trg dela, ki jo je lani oktobra pripravil Zavod za zaposlovanje.
Ravno razmere v gospodarstvu v veliki meri vplivajo na brezposelnost mladih, pravijo na ministrstvu za delo. Skrb vzbujajoč je ob tem podatek, da med mladimi brezposelnimi s terciarno izobrazbo prevladujejo ženske (delež teh že več let zapored presega 70 odstotkov). "V negotovih razmerah gospodarstva in ob slabih obetih za razvoj so delodajalci previdni pri zaposlovanju, kar se kaže tudi v zadnjih letih," je med drugim zapisano v analizi.
Disfunkcionalen trg dela
Danes je po podatkih zavoda za zaposlovanje v strukturi brezposelnih mladih približno petina takih s terciarno izobrazbo. Največja težava, nad katero tarnajo zaposlovalci, je pomanjkanje delovnih izkušenj, zaradi česar mladi diplomanti na trgu dela niso konkurenčni. Drugo težavo predstavljajo začasne zaposlitve. Skoraj 70 odstotkov mladih, ki se zaposlijo, dobi začasne zaposlitve v obliki pogodb za določen čas, vse večji pa je delež samozaposlenih.
"Država naj nemudoma poskrbi, da se vse prekarne oblike dela z ugotovljenimi elementi delovnega razmerja spremenijo v redna delovna razmerja, in naj ne rešuje problema prekarnosti s fleksibilizacijo," poziva Sanja Leban Trojar iz sindikata Mladi plus.
Mladi komaj čakajo, da bodo stopili na trg dela in dokazali, da niso tako izgubljena generacija, kot se jim rado pripisuje, pravi Sonja Leban Trojar iz sindikata Mladi Plus, ki se zavzema za pravice študentov, dijakov in mladih brezposelnih.
Država bi po njenih besedah morala v prvi vrsti doseči, da se začnejo spoštovati zakoni in predpisi, ki urejajo trg dela.
"Država naj nemudoma poskrbi, da se vse prekarne oblike dela z ugotovljenimi elementi delovnega razmerja spremenijo v redna delovna razmerja, in naj ne rešuje problema prekarnosti s fleksibilizacijo," poziva Leban Trojarjeva.
Na ministrstvu za delo ob tem poudarjajo, da na trgu dela ponudba kadrov ne ustreza povpraševanju delodajalcev, kar je še posebej izrazito ravno pri terciarno izobraženih.
Gibanje brezposelnosti mladih od leta 1991 pa do danes
Ob koncu leta 1991, torej pol leta po razglasitvi samostojne Slovenije, je bilo v Sloveniji 53 tisoč brezposelnih mladih starih do vključno 29 let. Izguba nekdanjega skupnega trga in propad nekdaj velikih industrijskih podjetij je v naslednjih letih vplivala na porast števila brezposelnih mladih. Že konec leta 1992 je številka poskočila na 61 tisoč, leta 1993 pa je bilo v Sloveniji že več kot 65 tisoč brezposelnih mladih. V naslednjih letih se je število vztrajno zmanjševalo in tako je bilo konec leta 2008 v Sloveniji 18 tisoč brezposelnih mladih. Zaradi gospodarske in finančne krize se je število brezposelnih mladih v naslednjih letih znova povečevalo in je konec leta 2013 doseglo 32 tisoč. Po tem letu se je število znova začelo zmanjševati. Marca letos je bilo tako 24 tisoč brezposelnih mladih.
Kako država krepi konkurenčnost mladih?
Na ministrstvu za izobraževanje zagotavljajo, da obstaja vrsta ukrepov, ki spodbujajo visokošolske zavode, da so njihovi študijski programi bolj vpeti v širše družbeno okolje in da so njihovi učni izidi v skladu s potrebami trga delovne sile.
Na ministrstvu za delo poudarjajo, da na trgu dela ponudba kadrov ne ustreza povpraševanju delodajalcev, kar je še posebej izrazito ravno pri terciarno izobraženih.
Ministrstvo se pri sofinanciranju kariernih centrov in študijskih projektov za večje pridobivanje praktičnih znanj med študijskim procesom, kjer so študentje in študijski ter delovni mentorji iz gospodarstva pridobivali izkušnje iz delovnega okolja, zanaša predvsem na sredstva iz kohezijskih skladov.
Zaposlenost mladih pa želi država povečati tudi v sklopu novega ukrepa Spodbujanje trajnejšega zaposlovanja mladih. Program se bo predvidoma začel izvajati v drugi polovici letošnjega leta in bo ponujal subvencijo ob zaposlitvi mlade brezposelne osebe za nedoločen čas.
Študentsko delo ostaja
Urad za makroekonomske analize in razvoj ter zavod za zaposlovanje kot vzrok za visok delež začasnih zaposlitev izpostavljata študentsko delo, ki pa se v zadnjih letih vztrajno zmanjšuje, hkrati pa za delodajalce ni več tako ugodno, kot je bilo pred leti.
A na ministrstvu za delo ne načrtujejo ukinitve študentskega dela. "Namen začasnega in občasnega dela dijakov in študentov je omogočiti pridobivanje delovnih izkušenj in dodatnega zaslužka dijakom in študentom v času izobraževanja, delodajalcem pa selekcijo potencialnih prihodnjih kadrov in fleksibilno delovno silo za pokrivanje izrednih kadrovskih potreb," pravijo.
Svoj del vloge in odgovornosti naj prevzame tudi gospodarstvo
V sindikatu Mladi plus pozivajo gospodarstvo, naj s svojim znanjem, izkušnjami ter predvsem izkazanimi potrebami stopi korak naprej proti državi in proti mladim z izdelanimi predlogi, kakšne delavce potrebujejo in kaj lahko skupaj storimo, da te delavce dobijo. Vajeništvo, prekvalifikacije, ukrepi aktivne politike zaposlovanja – vse to so projekti, ki bi jih morali gospodarstveniki in država pripravljati skupaj. "V teoriji tudi jih, praksa pa je marsikdaj drugačna."
Kritični so do gospodarstvenikov, ki jim očitajo, da dokler bodo imeli na razpolago morje izobražene, zagnane delovne sile, ki je pripravljena delati na pol zastonj, ki v nobenem smislu ni organizirana in zaščitena, ne bodo imeli prav nobenega interesa, da redno zaposlujejo.
5