Ponedeljek, 17. 2. 2025, 22.05
7 ur, 41 minut
Aktivno državljanstvo
Izjemni rezultati pokojninskih skladov v letu 2024: rast tudi dvomestna
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
Donosi vseh pokojninskih skladov so bili lani izjemno visoki, seveda pa izstopajo delniški.
Lansko leto je bilo za finančne trge še boljše od leta 2023, kar se je na koncu poznalo tudi na donosih pokojninskih skladih, posebej tistih, ki imajo v portfelju predvsem delnice. Večina takih skladov je ustvarila od 15- do 20-odstotni donos, Triglavov Delniški Skupni pokojninski sklad celo več kot 25-odstotni donos. Tudi v letošnjem letu so upravljavci skladov optimistični, čeprav tveganj ne manjka.
Čeprav so pokojninski skladi že v letu 2023 beležili izjemno visoke, dvomestne številke rasti, podatki za lansko leto, ki so nam jih posredovale pokojninske družbe, kažejo, da so praktično vsi skladi dosegli še veliko boljše rezultate.
Najvišjo donosnost je lani dosegel delniški sklad Zavarovalnice Triglav PDPZ Drzni, ki je bil že leta 2023 najdonosnejši slovenski sklad. Lani je zrasel kar za 28,4 odstotka, kar je v povprečju za deset odstotnih točk višji donos od večine drugih delniških skladov.
Na vprašanje, zakaj so med pokojninskimi skladi s pretežno delniško naložbeno politiko nastale take razlike, nam je odgovoril Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A: "Vsak pokojninski sklad pri nas ima t. i. referenčni indeks, kar nekaj jih je recimo vezanih na svetovni delniški indeks, ki temelji predvsem na ameriških delnicah. V našem primeru imamo delniški sklad sestavljen iz 40 odstotkov evropskih delnic, torej smo vezani na indeks Stoxx Europe 600, 40 odstotkov sklada predstavljajo ameriške delnice z indeksom S&P 500, nekaj malega imamo obveznic in denarja. To je naša osnovna struktura portfelja. Če je imel drugi sklad več ameriških delnic, je lani rasel močneje, ker so bile te donosnejše od recimo evropskih. Letos je ravno obratno, zato smo mi januarja presegli donose teh istih skladov."
Ob visokih donosih pretežno delniških pokojninskih skladov bi marsikdo pomislil, da zamuja z varčevanjem v konservativnejših mešanih ali zajamčenih skladih. Ker na splošno velja, da je večina varčevalcev slabo seznanjena s svojimi možnostmi in dodatnemu pokojninskemu varčevanju namenja malo pozornosti, je tak razmislek seveda na mestu.
Vsak varčevalec ima pri pokojninski družbi, pri kateri ima sklenjeno zavarovanje, vsako leto pravico zamenjati sklad.
Do 50. leta pri tem ni omejitev, po tej starosti pa prehod iz mešanega ali zajamčenega sklada v bolj tvegan pretežno delniški sklad ni več mogoč. "Če je nekdo star 30 let in varčuje v manj delniškem skladu, se lahko odloči za manj tvegan mešani ali celo zajamčeni sklad. Velja tudi obratno in manj tvegan sklad zamenja z bolj tveganim. Po 50. letu so varčevalcem na voljo le mešani in zajamčeni skladi, po 60. letu pa le še zajamčeni," pojasnjuje Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A.Ko dosežete 50 ali 60 let, se sicer vplačila pri pokojninskih družbah avtomatsko prenesejo v naslednji manj tvegan sklad. Sistem je torej v veliki meri avtomatiziran in od varčevalca ne zahteva posebnega angažmaja, kar ne pomeni, da se ne izplača biti pri tem aktivnejši. Pa je tako? "Na splošno smo ljudje malo pasivni in odlašamo z mislijo na upokojitev, ker smo vseskozi tako mladi, da nam to niti ni tako blizu. Večina ljudi tako varčuje v skladu s priporočenimi možnostmi in načrti, ki jih je predvidel delodajalec," pravi Hribar.
Trge je v veliki meri krojila umetna inteligenca
V Zavarovalnici Triglav so nam povedali, da so bili ključni razlogi za visoko donosnost na delniških trgih znižanje stopenj inflacije in s tem tudi ključnih obrestnih mer, močna gospodarska rast v ZDA ter rast delnic tehnoloških velikanov, ki jo poganja napredek na področju umetne inteligence. "Pozitivna donosnost na delniških trgih se je prenesla tudi na obvezniške trge. Obvezniški indeksi, vezani na evrsko območje, so zabeležili rast tečajev predvsem na račun znižanja stopnje inflacije in šibkih gospodarskih obetov v evrskem območju ter s tem povezanih znižanj ključne obrestne mere s strani Evropske centralne banke," so poudarili.
Čeprav mnogi analitiki poudarjajo predvsem izjemno rast ameriških delnic, saj je ameriški delniški indeks S&P 500 merjeno v evrih pridobil kar 33 odstotkov (Nasdaq +37,5 odstotka), je zanimivo prav tolikšno rast predvsem na krilih rasti cene delnic NLB in Krke zabeležil tudi slovenski indeks SBITOP.
Kakšni so obeti za letošnje leto?
Večina upravljavcev skladov tudi v letošnjem letu pričakuje solidno donosnost pokojninskih skladov, ki pa verjetno ne bo višja od lanske. "Za letošnje leto pričakujemo, da se bo rast tako delniških kot obvezniških naložb nadaljevala. Za delniške trge pričakujemo skromnejšo rast v višini sedem odstotkov, medtem ko na obvezniških trgih pričakujemo triodstotni donos, kar bo vodilo v manjše razlike med našimi skladi. To se odraža v pričakovani donosnosti šest odstotkov za Dinamični, pet odstotkov za Uravnoteženi in tri odstotke za Zajamčeni in +Zajamčeni. Pričakujemo pa nadaljevanje nihajnosti na delniških trgih in posledično so možna tako pozitivna kot negativna presenečenja," napovedujejo v Prvi pokojninski družbi.
Vsi izpostavljajo vprašljivo rast tehnoloških delnic, posebej tistih, povezanih z umetno inteligenco, od katerih vlagatelji pričakujejo zelo visoko dobičkonosnost.
Drugi pomemben dejavnik je tudi politika novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. "Njegova gospodarska politika temelji na agresivni rasti, znižanju davkov in protekcionizmu. Obljuba nižjih davkov je precej spodbudna za ameriški delniški trg, hkrati pa nižji davki predstavljajo bojazen na obvezniškem trgu zaradi nadaljnje krepitve proračunskega primanjkljaja, ki v ZDA znaša približno sedem odstotkov," ocenjuje Hribar.
