Petek, 29. 12. 2023, 11.16
10 mesecev, 4 tedne
Javnofinančni primanjkljaj v tretjem četrtletju pri 2,4 odstotka BDP
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,10
Kot je Surs navedel v poročilu, je bilo v sektorju država 11. četrtletje zapored zaznati rast skupnih prihodkov. Ti so znašali 6,934 milijarde evrov.
Država je v tretjem četrtletju ustvarila primanjkljaj v vrednosti 382 milijonov evrov, kar predstavlja 2,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Bruto dolg države je znašal 43,917 milijarde evrov ali 71,4 odstotka BDP, je danes sporočil statistični urad.
Kot so navedli, je bilo v sektorju država 11. četrtletje zapored zaznati rast skupnih prihodkov. Ti so znašali 6,934 milijarde evrov. Od prihodkov v enakem četrtletju lani so bili višji za 8,8 odstotka. V primerjavi s prvimi tremi četrtletji 2022 so skupni prihodki sektorja država v prvih devetih mesecih letos zrasli za 8,4 odstotka.
Skupne prihodke so nominalno najbolj povečali davčni prihodki, ki so se v primerjavi z lanskim tretjim četrtletjem dvignili za 7,3 odstotka. Med temi so najbolj ali za 5,8 odstotka zrasli prihodki od davkov na proizvodnjo in uvoz. Prihodki od tekočih davkov na dohodke in premoženje so se zvišali za 10 odstotkov, od socialnih prispevkov pa za 9,8 odstotka. Prihodki od obresti so zrasli sedmo četrtletje zapored, povečali so se za 241,1 odstotka.
Medletno za 12,2 odstotka višji izdatki
Skupni izdatki države so v tretjem četrtletju znašali 7,317 milijarde evrov. V primerjavi z enakim četrtletjem lani so se zvišali za 12,2 odstotka. V prvih devetih mesecih so bili skupni izdatki sektorja država za 10,1 odstotka višji.
V letošnjem tretjem četrtletju so se nominalno najbolj ali za 14,3 odstotka povečali izdatki za sredstva za zaposlene. Socialna nadomestila v denarju in naravi so bila višja za 5,8 odstotka, subvencije pa za 83 odstotkov. Izdatki za bruto investicije v osnovna sredstva so se dvignili za 9,8 odstotka, izdatki za obresti pa za 22,9 odstotka.
V prvih devetih mesecih višji javnofinančni primanjkljaj
Javnofinančni primanjkljaj je v letošnjem prvem četrtletju znašal 554 milijonov evrov ali 3,8 odstotka BDP, v drugem pa 598 milijonov evrov ali 3,7 odstotka BDP. V prvih devetih mesecih je dosegel 1,534 milijarde evrov, v enakem obdobju lani pa 1,105 milijarde evrov.
Konsolidirani bruto dolg države je konec tretjega četrtletja letos znašal 43,917 milijarde evrov ali 71,4 odstotka BDP. V primerjavi s stanjem na koncu predhodnega četrtletja je bil višji za 1,526 milijarde evrov. Povečal se je predvsem dolg iz naslova dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev.
Dolg države na centralni ravni je znašal 43,105 milijarde evrov ali 70,1 odstotka BDP, na lokalni ravni pa 1,031 milijarde evrov ali 1,7 odstotka BDP.
Skupni indeks obsega proizvodnje se je oktobra v primerjavi s septembrom zmanjšal za 0,4 odstotka, v primerjavi z lanskim oktobrom pa za 0,9 odstotka. V 10 mesecih je bil v primerjavi z enakim obdobjem lani manjši za 0,5 odstotka, je danes sporočil statistični urad.
Obseg proizvodnje je oktobra v mesečni primerjavi najbolj upadel v gradbeništvu, in sicer za 6,1 odstotka. Medtem se je na področju dejavnosti trgovine povečal za 1,4 odstotka.
V primerjavi z lanskim oktobrom je obseg proizvodnje najbolj izrazito ali za 2,2 odstotka upadel v trgovini. V gradbeništvu se je povečal, in sicer za 7,1 odstotka.
Obseg proizvodnje je v prvih 10 mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani zrasel v gradbeništvu, in sicer za 20,9 odstotka. Medtem je v industriji in trgovini upadel za 4,7 odstotka oz. za štiri odstotke.
