Kam vlagamo evropski denar

Čeprav končnih poročil o črpanju evropskih sredstev v obdobju od 2007 do 2015 še ni, že lahko rečemo, da je bila Slovenija pri pridobivanju evropskega denarja uspešna. Vprašanje pa je, ali vlaga v prave projekte – tiste, ki prinašajo večjo konkurenčnost.

Preberite še:
Bo Juncker tudi v Sloveniji delil klofute?

Policija je od leta 2010 odkrila za 34,5 milijona evrov goljufij na škodo EU 

Na obisk v Slovenijo danes prihaja predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. Podatki za obdobje 2007–2013 kažejo, da je komisija Sloveniji v tem času obljubila dobrih 4,1 milijarde evrov sredstev v različnih programih. Na podlagi prijavljenih projektov jih je Evropska unija nato odobrila slabe štiri milijarde oziroma 97 odstotkov predvidenih sredstev.

Slovenija pri črpanju uspešna

"Slovenija je v leto 2016 vstopila kot ena najuspešnejših držav članic pri izkoriščanju sredstev evropske kohezijske politike programskega obdobja 2007–2013. Leto 2015, ki je bilo v tem iztekajočem se obdobju prelomno, je končala na četrtem mestu med v vsemi državami članicami EU," se pohvalijo na ministrstvu za finance.

Navajajo, da je Slovenija v tem obdobju s pomočjo evropskih sredstev marsikaj pridobila:

• ustvarjenih je bilo več kot 50 tisoč delovnih mest,
• v investiranje v vse oblike znanja je bilo vključenih več kot 610 tisoč oseb,
• z neposrednimi subvencijami je bilo podprtih več kot tri tisoč majhnih in srednjih podjetij, ki so ustvarila 1.400 inovacij in patentov ter spodbudila za 1,75 milijarde evrov zasebnih vlaganj,
• zagotovljenih je bilo več kot 75 tisoč kvadratnih metrov nove raziskovalne oz. izobraževalne infrastrukture, vključno z nakupi raziskovalne opreme,
• prenovljene so bile tri fakultete s področja naravoslovja in tehnike,
• zgrajenih je bilo deset urgentnih centrov,
• do širokopasovnega omrežja na t. i. belih lisah je bil omogočen dostop 30 tisoč  gospodinjstvom,
• izvedenih je bilo več kot tisoč projektov v lokalnih skupnostih, ki so prispevali k skladnejšemu regionalnemu razvoju,
• s pomočjo evropskih sredstev se je število turističnih kapacitet povečalo za več kot 11.800, število obiskovalcev v obnovljenih in revitaliziranih objektih kulturne dediščine in javne kulturne infrastrukture pa za 760 tisoč,
• v aktivnosti v okviru spodbujanja podjetništva in prilagodljivosti, zaposljivosti iskalcev dela in neaktivnih, razvoja človeških virov in vseživljenjskega učenja, enakosti možnosti in spodbujanja socialne vključenosti ter institucionalne in administrativne usposobljenosti je bilo vključenih več kot 750 tisoč oseb,
• posodobljenih je bilo 155 kilometrov železniških prog,
• zgrajenih ali posodobljenih je bilo sto kilometrov cest,
• zgrajenih je bilo pet centrov za ravnanje z odpadki, več kot 40 čistilnih naprav, več kot 670 kilometrov kanalizacijskega, več kot 1.100 kilometrov vodovodnega omrežja,
• na kanalizacijski sistem je bilo priključenih 150 tisoč prebivalcev, 400 tisoč prebivalcev pa je dobilo boljšo oskrbo in dostop do pitne vode.

Z naložbo v letališče v Mariboru se je povečala dostopnost celotne Podravske, pa tudi Koroške, Savinjske in Pomurske regije tako z vidika turističnih destinacij kot gospodarskega razvoja. Foto: STA ,

"Naša država je bila tudi med osmerico tistih, ki jim je še pred uradnim koncem programskega obdobja v nacionalni proračun uspelo povrniti maksimalno kvoto sredstev – 95 odstotkov," pravijo na ministrstvu. "Preostalih pet odstotkov bomo predvidoma dobili leta 2018, ko bomo iz Bruslja prejeli potrjena zaključna poročila o izvajanju, ki so v aktivni pripravi." Ta morajo v Bruselj poslati do konca marca.

Zaradi nepravilnosti vrnili 105 milijonov

A Slovenija je že morala in še bo morala del sredstev zaradi nepravilne porabe, napak, nedokončanih projektov, goljufij in podobno vrniti v evropski proračun. V programskem obdobju 2007–2013 je bilo neupravičeno porabljenih 136 milijonov evrov, od tega je Slovenija v Bruselj že vrnila 105 milijonov evrov.

Postopkov ugotavljanja upravičene porabe sredstev za preteklo obdobje Evropska komisija še ni končala. Zato bo znesek, ki ga bo morala Slovenija vrniti v evropski proračun, morda še višji.

Z evropskimi sredstvi je bila modernizirana železniška proga med Divačo in Koprom. Foto: Gregor Pavšič Na ministrstvu poudarjajo, da ta znesek "ne predstavlja trajne izgube evropskih sredstev za Slovenijo, saj smo v tej višini na Evropsko komisijo naslovili druge upravičene izdatke do sofinanciranja". Pri tem so bili uspešni.

27 milijonov odprtih terjatev

Sredstva, ki jih mora Slovenija vrniti v evropski proračun, mora zdaj izterjati od prejemnikov. Večino je že izterjala, ostaja pa še za 27,4 milijona evrov odprtih terjatev.

Za vračilo sredstev, ki jih prejemnik ne vrne, je odgovorno resorno ministrstvo (pri izterjavah je najmanj uspešno ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki mu prejemniki dolgujejo še 13,6 milijona evrov), ki je tudi dolžno zagotoviti vračilo sredstev na namenski podračun ministrstva za finance z izjemo neizterljivih terjatev.

Če so uporabljena vsa razpoložljiva pravna sredstva, pa sredstev kljub temu ni mogoče izterjati, se takšna terjatev prepozna kot neizterljiva. Če jih kot take prepozna tudi Evropska komisija, terjatve postanejo breme evropskega proračuna.

Največji dolžniki zaradi neupravičene porabe evropskih sredstev

Kdo nadzira uporabo sredstev?

V Sloveniji nad porabo sredstev bdijo najprej pristojna ministrstva, ki so sredstva razdelila med uporabnike, nato pa še urad za nadzor proračuna in služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Na evropski ravni pa sta to Evropska komisija in na zadnji stopnji Evropsko računsko sodišče.

"Zagotovo je bilo veliko preveč vlaganj v beton, infrastrukturo, stavbe, veliko premalo pa v nova znanja, ljudi, raziskovanje, kar se bo zagotovo pokazalo v prihodnjih letih," je prepričan Aristovnik. Foto: STA , Nepravilnostim se je težko popolnoma izogniti, pomembneje pa je, da se nepravilnosti pravočasno oziroma čim prej ugotovi. Prej ko se neupravičenost ugotovi, manjša je verjetnost, da bomo ta sredstva tudi dejansko izgubili, pravi ekonomist Aleksander Aristovnik, profesor ekonomike javnega sektorja.

Vlagali v beton, premalo pa v ljudi

Aristovnik meni, da smo glede učinkovitosti črpanja povsem primerljivi z drugimi državami, sprašuje pa se, ali smo razpoložljiva kohezijska sredstva porabili za prave projekte. Opozarja tudi, da resnih meritev, kako učinkoviti so kohezijski projekti, ne opravlja nihče. 

Evropska sredstva "največkrat porabimo za projekte, ki nimajo nekih dolgoročnih koristi, ampak bolj kratkotrajne", meni ekonomist.

"Bojim se, da bomo čez desetletja nemočno gledali na obdobje 2007–2013, ko je bilo za Slovenijo na razpolago največ kohezijskih sredstev v zgodovini njenega bivanja v EU, vendar smo zaradi lastnih napak, neustreznih razvojnih dokumentov in pomanjkanja izkušenj izvedli ne najbolj smiselne projekte za dolgoročni razvoj Slovenije."

EU bo več vlagala v človeške vire

Ob tem se Aristovnik sprašuje, ali nam nova krožišča in kanalizacija, ki bi jo v vsakem primeru morali financirati iz občinskih proračunov, res prinaša večjo konkurenčnost in blaginjo. "Menim, da bi morali veliko več evropskega denarja vložiti v ljudi in njihovo znanje, kar bo imelo na dolgi rok veliko več pozitivnih učinkov."

To je ugotovila tudi Evropska unija, ki v novem obdobju več vlaga v človeške vire. "Upamo lahko, da smo se iz teh napak kaj naučili in bo obdobje 2014–2020, kar zadeva smiselnosti in dodane vrednosti kohezijskih projektov za nadaljnjo rast in razvoj slovenske družbe, uspešnejše," je sklenil Aristovnik.