Torek, 4. 5. 2021, 22.12
3 leta, 6 mesecev
Mogočna zver, ki v zadnjih dneh buri duhove med Slovenci
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
55
Razlikovati moramo med heraldičnim črnim panterjem in pravimi črnimi panterji, leopardi ali jaguarji črne barve. Na fotografiji je črni jaguar.
Črni panter Spanheimov je del slovenske zgodovine. Tako kot so del slovenske zgodovine zlate šesterokrake zvezde Celjskih ali pa orel Andeških.
V zadnjih dneh v Sloveniji prah dviga črni panter. Ne tisti pravi, pač pa heraldični črni panter. Srebrni manšetni gumbi z logotipom črnega panterja bodo namreč med slovenskim predsedovanjem EU eno od protokolarnih daril.
Črni panter in Karantanija?
Nekateri izbiro črnega panterja grajajo, saj ta naj ne bi imel nič skupnega s slovensko zgodovino. Po eni strani je res, da so venetološke teorije o tem, da je bil črni panter simbol zgodnjesrednjeveške staroslovenske kneževine Karantanije, na zelo trhlih temeljih in malo verjetne.
A po drugi strani je heraldični črni panter oziroma heraldični panter zelo povezan s slovensko srednjeveško zgodovino.
Panter in heraldični panter
Pri tem je treba že na začetku omeniti, da pri heraldičnem panterju ne gre za stilizirano (poenostavljeno) podobo pravega panterja. Kot vemo, pojem panter (latinsko panthera iz starogrške besede panther oziroma πάνθηρ) označuje rod velikih mačk, med katere spadajo levi, tigri, leopardi in jaguarji.
Rekonstrukcija spanheimskega črnega panterja na srebrnem (belem) polju
Za leoparde (ti živijo v Afriki in Aziji) in jaguarje (ti živijo v Srednji in Južni Ameriki) je značilno, da lahko imajo tudi črno dlako. V tem primeru govorimo o črnih panterjih.
Domišljijsko bitje, ki bruha ogenj
Pri heraldičnem panterju pa gre v veliki meri za podobo domišljijskega živalskega bitja, kot je na primer domišljijsko bitje zmaj, ki je upodobljeno v ljubljanskem grbu.
Heraldični panter ima tako pogosto telo leva, orlove kremplje in zmajevo ali konjsko glavo z rogovi. Heraldični panter tudi bruha ogenj, česar pravi panterji seveda ne počnejo.
Panterji plemiških rodbin
Po nekaterih razlagah naj bi v srednjem veku ta (večbarvni) mitološki panter simboliziral Jezusa Kristusa. Njegov edini sovražnik med živalmi naj bi bil zmaj, ki naj bi simboliziral hudiča. Ogenj, ki ga bruha panter, naj bi simboliziral svetega Duha.
Panterja so imele v svojem grbu tudi nekatere plemiške rodbine v vzhodnoalpskem prostoru. Najpomembnejši med njimi so bili Spanheimi. Ti so izvirali iz frankovskega Porenja, iz kraja Sponheim. V 11. stoletju so prišli tudi na Koroško.
Panter Spanheimov
Prvič je panter v njihovem grbu izpričan leta 1163, in sicer na pečatu listine koroškega vojvode Hermana Spanheimskega. Med Spanheimi je bil najbolj znan in pomemben Bernhard Spanheimski (tudi Bernard Spanheimski), ki je bil koroški vojvoda od leta 1202 do leta 1256.
Pečat slovensko govorečega koroškega vojvode Bernharda Spanheimskega iz 13. stoletja. Na njegovem ščitu je podoba panterja.
Bernharda Spanheimskega omenja tudi potujoči vitez in pesnik Ulrik Liechtensteinski v svoji pesnitvi Frauendienst (Vrouwen dienest v srednji visoki nemščini). Leta 1227 je namreč Bernhard Spanheimski gostil velik viteški turnir, na katerem je zmagal Ulrik Liechtensteinski.
Slovensko govoreči vojvoda s panterjem
Ta je na Koroško pripotoval iz Benetk, oblečen kot Venera. Pri Vratih v Ziljski dolini ga je pričakal Bernhard Spanheimski z vsaj sto svojimi vitezi. Koroški vojvoda, ki je imel pri sebi skoraj zagotovo tudi ščit s panterjem, viteza Ulrika ni pozdravil po nemško, ampak po slovensko: "Buge waz primi, gralwa Venus!"
Koroški Spanheimi so bili prvi znani gospodarji Ljubljanskega gradu. V povezavi s Spanheimi se leta 1146 tudi prvič omenja Ljubljana kot Luwigana. Že prej, leta 1144, se v eni od listin omenja tudi Odalricus de Laibach (Ulrik Ljubljanski), brat koroškega vojvode Henrika Spanheimskega. Črni panter Spanheimov je tako močno zaznamoval zgodovino poznejšega slovenskega glavnega mesta.
To bi v sodobni slovenščini zvenelo: Bog vas primi oziroma Bog naj vas sprejme, kraljeva Venera. Te besede so dokaz, da je Bernhard Spanheim znal slovensko (morda je bil to celo njegov prvi jezik). Odlomek iz pesnitve Ulrika Liechtensteinskega je tudi pomemben za zgodovino slovenskega jezika. Je namreč edini zapis slovenskega jezika v času med Brižinskimi spomeniki (nastali okoli leta 1000) in Celovškim rokopisom (nastal okoli leta 1380).
Spanheimi širijo ozemlje Kranjske
Spanheimi so imeli posestva tudi na Kranjskem in Štajerskem, povezani pa so tudi z zdaj dvema največjima slovenskima mestoma: Ljubljano in Mariborom. Posestvo so imeli tudi v Kostanjevici na Dolenjskem.
Kot pišejo slovenski zgodovinarji (na primer Miha Kosi: Razvoj meje cesarstva na Dolenjskem v srednjem veku), je bila Kostanjevica na Krki, ta je bila v rokah Spanheimov, ena od glavnih izhodiščnih točk za srednjeveško kolonizacijo ozemlja na meji z Ogrsko. Kolonizacija je segala globoko v Gorjance. Pozneje je Kranjska del ozemlja (Vivodina, Žumberk) izgubila na račun Ogrske oziroma Hrvaške. Na fotografiji: Trdinov vrh.
Spanheimska Kostanjevica je bila izhodišče za širjenje ozemlja Kranjske oziroma za kolonizacijo ozemlja na desnem bregu Krke in na Gorjancih. To ozemlje je bilo verjetno prej nekakšno nikogaršnje ozemlje med Kranjsko in Ogrsko oziroma srednjeveško Slavonijo. Spanheimi so tako po svoje zaslužni za širjenje slovenskega narodnega ozemlja. Podobno kolonizacijo obmejnega prostora z Ogrsko so Spanheimi izvajali tudi na današnjem slovenskem Štajerskem.
Bavarski panter
Koroški Spanheimi so izumrli leta 1279 s smrtjo Filipa Spanheimskega, sina Bernharda Spanheimskega. Poleg koroške veje Spanheimov je simbol panterja širila tudi bavarska veja Spanheimov – Ortenburžani.
Zdajšnji grb Bavarske (njeno uradno ime je Svobodna država Bavarska) velja od leta 1950. Bavarska ima mali grb (ščit, na katerem je belo-modra šahovnica) in večji grb. Na tem so poleg belo-modre šahovnice še štirje grbi. Zlati lev levo zgoraj predstavlja Zgornjo Pfalško, trije srebrni vrhovi desno zgoraj predstavljajo Zgornjo, Spodnjo in Srednjo Frankovsko, trije črni levi desno spodaj predstavljajo Švabsko, modri panter pa starobavarski Spodnjo in Zgornjo Bavarsko.
Ena od vej bavarskih Ortenburžanov so bili tudi grofje Kraiburški (to ime so dobili po bavarskem trgu Kraiburg). Kraiburški grofje so bili tudi bavarski palatinski grofje, njihov simbol pa je bil panter. Ta je bil med drugim leta 1247 upodobljen na pečatu grofa Rapota III. Bavarskega.
Modri in rdeči panter
Kraiburška veja je izumrla leta 1249. Njihovo posest je dobila rodbina Wittelsbachovcev, ki je prevzela tudi grb s panterjem. Tako je še dandanes modri panter na srebrnem (belem) polju v grbu Svobodne države Bavarske, kjer predstavlja Staro Bavarsko (Altbayern) – Spodnjo in Zgornjo Bavarsko.
Rdeči panter na srebrnem (belem) polju je tudi v grbu Spodnje Bavarske. Tudi nekatera bavarska mesta imajo v grbu panterja, na primer Passau (rdeči panter) ali Ingolstadt (moder panter).
Štajerski srebrni panter
Panterja je imela v grbu tudi rodbina Otokarjev oziroma rodbina Traungaucev. Ta je bil najprej prav tako črni panter na srebrnem polju. Po izumrtju Traungaucev so panterja prevzeli Babenberžani, a so spremenili barve, da bi se ločil od panterja koroških vojvod. Tak grb je pozneje postal tudi grb dežele Štajerske. To je srebrni (beli) panter na zelenem polju.
Od srede 13. stoletja naprej je bil grb štajerskih vojvod srebrni (beli) panter na zelenem polju. Kot piše Friedrich W. Leitner (v: Zur geschichte des Kärtner Landeswappens), je prvo poročilo o srebrnem panterju na zelenem polju iz leta 1260. Štajerski, ki se je leta 1180 izločila iz vojvodine Koroške in sama postala vojvodina, so leta 1195 po izumrtju Traungaucev zavladali avstrijski Babenberžani. Takrat je prišlo do prve trdnejše povezave med Štajersko in Avstrijo.
Do leta 1918 je bil to tudi grb slovenske Štajerske. Srebrni (beli) panter na zelenem polju je tudi v grbu Gradca, prav tako imajo panterja še nekatera mesta na avstrijskem Štajerskem. Štajerski grb s panterjem pa je tudi na Splošni bolnišnici Brežice in na Grand hotelu Rogaška.
Ste kdaj ozrli štajerskega panterja na Splošni bolnišnici Brežice in na Grand hotelu Rogaška?
— Aleksander Hribovšek (@AleksHribovsek) April 15, 2021
Aja, ste sploh vedeli, da so Brežice na Štajerskem? :)https://t.co/0musiIN1Ze pic.twitter.com/mKf3fxfJvE
Orel Andeških in slovenska zastava
Heraldični panter je tako precej povezan s slovensko zgodovino. Podobno je povezan s slovensko zgodovino in s slovenskimi simboli tudi grb Andeških. Ti so bili plemiči bavarskega izvora, ki so imeli posestva tudi na ozemlju današnje Slovenije.
Andeški so imeli v svojem grbu orla. Kot piše na spletni strani grboslovje.si, je bil prvotno menda to srebrni (beli) orel na modrem polju, šele pozneje sta se barvi zamenjali. Kranjski deželni grb, modri orel na srebrnem (belem) polju, je bil v 19. stoletju po uradni razlagi tudi osnova za slovensko belo-modro-rdečo zastavo.
Tri zlate zvezde Celjskih
Morda pa je bil kranjski deželni grb le priročen izgovor, saj ima ta zelo malo rdeče barve (kljun, kremplji, šahirana prsna prepona, krona), in je bila v resnici pravi navdih za slovensko tribarvnico belo-modro-rdeča ruska zastava.
Slovenski državni simboli imajo kljub svojemu sodobnemu videzu v veliki meri srednjeveške korenine. Belo-modro-rdeča zastava je izpeljana iz barv kranjskega deželnega grba, ta pa je nastal iz grba Andeških. V slovenskem grbu so zlate zvezde iz grba še ene plemiške družine – Celjskih. V grbu je poleg celjskih zvezd in morja še Triglav, ki je bil že v grbu socialistične Slovenije in je bil prej tudi znak Osvobodilne fronte.
Del slovenske srednjeveške zgodovine pa imamo tudi v slovenskem grbu. Gre seveda za tri zlate (rumene) šesterokrake zvezde, ki so vzete iz grba Celjskih. Celjske zlate zvezde so bile že v grbu Kraljevine SHS oziroma Kraljevine Jugoslavije, kjer so predstavljale slovenski del monarhije.
Knežji kamen in lipov list
Seveda črni in srebrni panter, modri orel in tri šesterokrake zlate zvezde niso edini simboli, ki so pomembni za slovensko zgodovino. Zelo pomemben simbol je knežji kamen, saj je povezan z ustoličevanjem karantanskih knezov na Gosposvetskem polju. Knežji kamen je tudi na slovenskih evrokovancih za dva centa.
V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je zaradi turistično-oglaševalske akcije Slovenija, moja dežela zelo priljubljen postal lipov list. Veliko Slovencev je tako nosilo priponko z lipovim listom.
Lipov list namesto rdeče zvezde
Lipov list so takrat nekateri celo želeli na slovenski zastavi namesto komunistične rdeče zvezde (podobno kot je na kanadski zastavi javorov list). Lipa je bilo tudi ime za neuradno slovensko valuto iz leta 1989. Lipovi listi so bili sicer že v grbu socialistične Slovenije.
55