Na konferenci ravnateljev o spremembah v vzgoji in izobraževanju

Minister Dario Felda je na novinarski konferenci ob robu dogodka poudaril, da so spremembe nujne za posodobitev sistema vzgoje in izobraževanja. Poudaril je, da se mora sistem stalno prilagajati družbenim spremembam in tudi tehnološkemu napredku, ministrstvo pa stremi k temu, da bi spremembe dorekli s pomočjo vzgojiteljev, učiteljev in ravnateljev. Srečanja z ravnatelji, kot je današnje, so zato po njegovih besedah izjemno pomembna.

Na Brdu pri Kranju so se zbrali ravnatelji vzgojno-izobraževalnih zavodov. Foto: STA

Nacionalno preverjanje znanja obvezno tudi v tretjem razredu

Med novostmi je minister izpostavil tiste na področju nacionalnega preverjanja znanja. To bo tudi v tretjem razredu postalo obvezno, nacionalni preizkus znanja v devetem razredu pa bo mogoče uporabiti tudi kot eno od meril pri vpisu v srednje šole, ki imajo omejitev vpisa, je pojasnil.

Kot eno najpomembnejših novosti v novem šolskem letu pa sta tako Felda kot direktor zavoda za šolstvo Vinko Logaj izpostavila razširjeni program v osnovnih šolah, ki ga bodo v tem šolskem letu izvajali na delu šol, nato pa vsako leto še na dodatnih 80 šolah. Kot je dejal, je strokovni svet letos sprejel kurikularni dokument in predmetnik osnovne šole, ki daje okvir in usmeritve tako za organizacijo kot vsebinsko izvedbo.

Z omenjenima dokumentoma in navodili, ki so jih prejele šole, so po Logajevih besedah zagotovili, da bodo učenci deležni podpore in pomoči, ki je bila prej v obliki dopolnilnega pouka. S predmetnikom in vsemi organizacijskimi izhodišči pa "so dejavnosti določene tako, da bodo učenci lahko v šoli vključeni v posamezne dejavnosti v času, ki je primerljiv s časom, ko se je izvajalo podaljšano bivanje po starem predmetniku osnovne šole", je dodal.

Teče prenova kurikuluma za vrtce in učnih načrtov za šole

Sicer pa po njegovih besedah največ aktivnosti teče na področju kurikularne prenove, to pomeni kurikuluma za vrtce, učnih načrtov v osnovnih šolah in gimnazijah ter katalogov znanj v srednjem strokovnem in poklicnem izobraževanju. Učni načrti namreč več kot 15 let niso bili prenovljeni, pred 13 leti so bili le posodobljeni, zato je po Logajevih besedah kar nekaj razlogov za tovrstno prenovo. Tako je trenutno v pripravi 225 kurikularnih dokumentov, v kar je vključenih več kot 900 strokovnjakov, je navedel.

Priprava učnih načrtov bo tekla do konca leta 2024, v letu 2025 sta med drugim predvidena strokovna javna razprava in usposabljanje učiteljev, uvajati pa naj bi jih začeli 1. septembra 2026. Vse učne načrte bodo po Logajevih napovedih tudi digitalizirali.

Učitelje bodo skušali privabiti tudi z višjimi štipendijami

Sicer pa je minister danes dejal, da potekajo tudi aktivnosti na področju zagotavljanja učiteljev, ki jih primanjkuje. Štipendije za deficitarne poklice bodo glede na zdajšnje višje za 50 odstotkov. Za tiste, ki se vključijo v vzgojo in izobraževanje, a recimo nimajo pedagoško-andragoške izobrazbe, bodo pridobivanje te izobrazbe oz. dokvalifikacijo financirali v celoti.

Felda je zagotovil, da vse spremembe delajo zato, da bi vzgojno-izobraževani sistem posodobili in prilagodili, predvsem v dobro otrok in mladostnikov. Je pa izpostavil tudi ustrezno nagrajevanje vseh tistih, ki delajo z otroki v šolah, in tistih, ki so odgovorni, da delo normalno teče, torej ravnateljev in ravnateljic ter direktorjev.

Sam sicer ni v skupini, ki pripravlja spremembe v okviru predvidene plačne reforme. A kot mu je znano, gredo te spremembe v pravo smer. Meni, da bo uveden tudi primeren način financiranja oziroma plačila dela. Kot pomembno je pri tem izpostavil, da bi pridobili mladi učitelji, ki imajo zdaj zelo nizko plačno izhodišče.

Novice Kako visoke so v resnici plače učiteljev, ki jih kronično primanjkuje

Novice "Kar nekaj otrok je prepuščenih samim sebi" #video