Je država bolj ali manj "razsipna" kot pred petimi leti?

Proračun raste, primanjkljaj relativno obvladljiv

Vsi ti krizni dogodki so seveda imeli pomemben vpliv tudi na državni proračun, predvsem zaradi pomoči različnim skupinam prebivalcev in podjetjem, poudarjajo na ministrstvu za finance. A po drugi strani na višino proračuna vplivajo tudi večji davčni prilivi. Ali povedano drugače - več denarja ko se zlije v državno blagajno, več ga država lahko (u)porabi.

In približno tako se je od leta 2019 tudi dogajalo z državnim proračunom. Leta 2019 so proračunski prihodki znašali 10,1 milijarde evrov, odhodki pa 9,9 milijarde evrov (ustvarjen je bil celo presežek 225 milijonov evrov, kar je sicer 0,48 odstotka BDP). Leta 2024 so po predhodnih podatkih (zaključnega računa še ni) prihodki dosegli 14,6 milijarde evrov, odhodki pa 15,4 milijarde evrov (primanjkljaj je znašal približno 800 milijonov evrov oz. 1,19 odstotka BDP).

Gledano nominalno so se torej prihodki države glede na leto 2019 povečali za 44,5 odstotka, odhodki pa še več, za 55,6 odstotka.

Ustavljena fiskalna pravila

V letih 2020, 2021 in 2023 je bil sicer primanjkljaj višji od treh odstotkov BDP, kot to zapovedujejo fiskalna pravila, a so bila ta zaradi pandemije začasno ukinjena. Leta 2020, ko je pandemija covida-19 ustavila javno življenje praktično po vsem svetu, je morala tudi Slovenija krepko razvezati mošnjiček za podporo gospodarstvu in zdravstvu. Ker se je takrat znižal tudi BDP, je proračunski primanjkljaj znašal kar 7,45 odstotka BDP.

V naslednjem letu se je primanjkljaj znižal na sicer še vedno visokih 5,92 odstotka BDP, leta 2022 pa je bil že spet v okvirih fiskalnih pravil na 2,41 odstotka. A leta 2023, ki je bilo še zadnje leto, ko je bilo v okviru dogovora v EU mogoče odstopati od fiskalnih pravil, je znova poskočil na 3,63 odstotka BDP. Tokrat predvsem zaradi katastrofalnih poplav, ki so avgusta tistega leta prizadele Slovenijo. Poleg tega je morala država sprejemati interventne ukrepe tudi zaradi energetske krize in draginje, ki sta bili posledici ruskega napada na Ukrajino spomladi 2022, pa tudi še pocovidnega gospodarskega okrevanja.

Poplave odnesle goro denarja

Po oceni fiskalnega sveta bi recimo primanjkljaj za leto 2024 brez upoštevanja neposrednega učinka interventnih ukrepov znašal več kot pol milijarde evrov manj - okoli 275 milijonov evrov. Hkrati pa je treba izpostaviti, da so bili stroški zaradi posledic poplav v letu 2023 občutno višji kot v lanskem letu - za kar milijardo evrov.

Novice Gre Sloveniji danes bolje kot pred epidemijo?

Skupno je bilo sicer po ocenah vlade za popoplavno obnovo iz državnega proračuna namenjenih kar 1,1 milijarde evrov od septembra 2023 do konca marca 2025. Od tega 465 milijonov evrov v letu 2024, kar je približno 1,6 odstotka BDP.  

Na poti v srednjeročno javnofinančno vzdržnost, vendar ...

V fiskalnem svetu, katerega naloga je nadziranje vodenja javnofinančne politike, so sicer v osnutku ocene letnega poročila o napredku 2025 ocenili, da so gibanja v lanskem letu prispevala k srednjeročni javnofinančni vzdržnosti. Primanjkljaj sektorja država je bil lani nižji od primanjkljaja v letu 2023 in skladno s pričakovanji fiskalnega sveta tudi precej nižji od jesenskih projekcij vlade.

Po drugi strani pa v fiskalnem svetu že opozarjajo, da njihove projekcije, pripravljene ob predpostavki trenutno veljavnih politik, nakazujejo poslabšanje javnofinančnega položaja v prihodnjih treh letih. Pri tem so opozorili predvsem na posledice plačne reforme v javnem sektorju.

Plače v javnem sektorju navzgor, prav tako število zaposlenih

Nova plačna reforma je zaživela s 1. januarjem. Velja za ves javni sektor, ki ga sestavljajo vsi proračunski uporabniki, tako zaposleni v državnih organih kot tudi na občinah, v javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah ipd. Gre za skoraj 194 tisoč zaposlenih, kolikor jih beležijo na ministrstvu za javno upravo.

To je bila največja prenova plačnega sistema v zadnjih 15 letih in v vladi Roberta Goloba jo izpostavljajo kot izjemen uspeh. Je rezultat dvoletnih pogajanj in usklajevanj med socialnimi partnerji, zlasti med vlado in 46 reprezentativnimi sindikati javnega sektorja. Gre za enega ključnih projektov te vlade.

Dvig bo za večino javnih uslužbencev razdeljen na šest obrokov od 1. januarja 2025 do 1. januarja 2028. Prvi bo obračunan pri januarski plači, ki jo bodo zaposleni prejeli v tem tednu, drugi novembra letos (pri oktobrski plači), nato pa sledijo obroki še 1. junija 2026, 1. decembra 2026, 1. julija 2027 in zadnji 1. januarja 2028.

V prvih treh obrokih bo izplačanih po 12 odstotkov predvidenega dviga, v naslednjih dveh po 15 odstotkov, v zadnjem pa razlika. Nekateri javni uslužbenci bodo povišanje v celoti dosegli že v prvih nekaj obrokih, saj je reforma namenjena predvsem tistim, ki so danes slabše plačani.

Vendar pa so se plače v javnem sektorju vseskozi popravljale navzgor (ne sicer vsem). Masa bruto plač je od leta 2019 pa do leta 2024 narasla s 4,3 milijarde evrov na skoraj šest milijard. Povprečno to predstavlja okoli devet odstotkov BDP. Tudi povprečna mesečna bruto plača v javnem sektorju je zrasla za več kot 500 evrov - z 2.035 evrov leta 2019 na 2.587 evrov v letu 2024.

Medtem se je povečalo tudi število zaposlenih v javnem sektorju. Po podatkih ministrstva za javno upravo se je to število od leta 2019 povečalo za nekaj več kot 12 tisoč na skupno 193.808.

Vendar pa se v nasprotju s splošnim prepričanjem število delovnih mest v javni upravi ni povečevalo na ministrstvih in v drugih vladnih uradih, kjer naj bi se zaposlovalo "le naše", torej po političnem ključu. Največ se je namreč zaposlovalo tam, kjer se že leta opozarja na kadrovske težave in primanjkljaje - v šolstvu, zdravstvu in socialni oskrbi (domovih).

Kot kaže spodnji graf, se je od leta 2019 najbolj zvišalo število zaposlenih v javnih zavodih na področjih vzgoje, izobraževanja in športa - za 5.850 na skupno 74.300. Sledita sektor zdravstva (+3.919 na 43.300) in socialno varstvo (+1.041 na nekaj manj kot 15 tisoč).

Na drugi strani se je število zaposlenih v vladnih službah celo znižalo (za 76 delovnih mest na skupno 838), podobno tudi v pravosodnem sektorju (-36 delovnih mest na skupno 5.130). Na ministrstvih se je število zaposlenih povečalo le minimalno - za 256 delovnih mest, kar je manj kot odstotek od skupnega števila skoraj 27.600.

Največ za šolstvo in socialo

Zanimivi so tudi podatki, kako so se povečevala sredstva na posameznih resorjih. Kot je razvidno s spodnjega grafa, so se proračunski izdatki za zdravstveno varstvo od leta 2019 skoraj početverili (+375 odstotkov), skoraj podvojili so se izdatki za obrambo (+87 odstotkov). V absolutnih številkah pa so se najbolj povečali stroški za področje vzgoje, izobraževanja in športa (na grafu označeno kot šolstvo), in sicer za skupno 750 milijonov od leta 2019.

V prihodnje bo velik izziv za javne finance tudi predvideno krepko zviševanje obrambnega proračuna, kar je predvsem posledica zaostrenih varnostnih razmer in naraščajoče negotovosti v svetu, tudi zaradi spremembe politike ZDA, ki se vse bolj odmika od Evrope. V EU se zato krepijo glasovi po povečanju vlaganj v obrambno industrijo, da bi se Evropa lahko postavila na lastne noge in sama skrbela za svojo varnost.

Slovenija je načrtovala, da bo dva odstotka BDP za obrambo dosegla do leta 2030 (na vrhu Nata v Walesu leta 2014 je sicer Slovenija obljubila, da bo ta delež dosegla v desetih letih, a je danes na repu članic s približno 1,37 odstotka BDP), vendar bo morala ta delež očitno doseči precej hitreje, še več, standard Nata naj bi postal celo tri odstotke BDP ali več.

Novice 22 jih je preskočilo 2 odstotka, kje je Slovenija?

Pred podobnimi izzivi so sicer tudi druge države, med njimi tudi velike članice, kot je Nemčija, zato v EU že potekajo pogovori o možnostih, da bi bila vlaganja v obrambo do višine 1,5 odstotka BDP izvzeta iz fiskalnih pravil. Članice EU naj bi za to kolektivno zaprosile do konca tega meseca.    

Krepko povečana vlaganja države

Država je v opazovanem obdobju močno povečala tudi vlaganja in investicije v infrastrukturo (ceste, železnice ...), razvoj podeželja, vojaško opremo, tudi raziskovalno opremo:

Kot je razvidno z grafa, so se sredstva za naložbe v letih od 2019 do 2023 več kot podvojila (+234 odstotkov), medtem ko so se v lanskem letu znova nekoliko znižala, na okoli milijardo in pol. To sicer še vedno pomeni okoli 60-odstotno zvišanje glede na leto 2019.

Kot so pojasnili z ministrstva za finance, je znižanje v lanskem letu glede na leto 2023 posledica "nižjih investicijskih transferjev občinam". Te so namreč leta 2023 dobile veliko proračunskih sredstev za odpravo posledic poplav. Zmanjšale pa so tudi investicije na področju socialne politike.

Črpanje evropskih sredstev že v novi finančni perspektivi

Pri investicijah pomembno pomagajo tudi evropska sredstva; zlasti so bila pomembna sredstva iz svežnja za okrevanje po pandemiji. V okviru finančno najobsežnejšega dela svežnja - mehanizma za okrevanje in odpornost - je Slovenija upravičena do 1,61 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 1,07 milijarde evrov posojil.

Pogoj za izplačila sredstev je izpolnjevanje mejnikov in ciljev pri reformah in naložbah, ki jih je Slovenija v dogovoru z Evropsko komisijo opredelila v svojem nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost (NOO). Ta načrt je julija 2020 potrdil tudi Svet EU.

Kot pojasnjujejo na ministrstvih za finance in za kohezijo in regionalni razvoj, je Slovenija do zdaj za uspešno izvedene naloge iz tega načrta prejela 1,1 milijarde evrov, od tega 673 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 426 milijonov evrov posojil. To je 41 odstotkov vseh sredstev, ki so državi na voljo do konca leta 2026 iz tega vira.

Skupaj je sicer Slovenija v obdobju od 2019 do 2024 iz evropskih virov prejela nekaj manj kot tri milijarde evrov. Vmes se je tudi iztekla prejšnja finančna perspektiva (2014-2020) in začela nova (2021-2027), kar je vplivalo tudi na dinamiko črpanja:

Kot pojasnjujejo na vladi, se je z letom 2024 končala možnost črpanja sredstev še iz prejšnje perspektive, zato so bila vsa prizadevanja primarno usmerjena v dokončanje projektov, medtem ko se je implementacija nove perspektive tudi zaradi poplav in s tem povezanih aktivnosti zamaknila.

Poleg tega je padec v letu 2025 povsem običajen ob prehodu med dvema finančnima obdobjema, zatrjujejo in pojasnjujejo, da je treba sredstva, ki jih Evropska komisija dodeli Sloveniji za posamezno leto, porabiti najkasneje v treh letih. Vlada poleg tega načrtuje večjo podporo tistim projektom, ki bodo pospešili porabo evropskih sredstev v letih 2025 in 2026.

Milijoni v ceste in železnice

Zanimivi so tudi podatki o vlaganjih v cestno in železniško infrastrukturo. Vrhunec so dosegla leta 2023, ko je bila za to namenjena skoraj milijarda evrov (sicer skupaj z drugimi proračunskimi skladi, npr. podnebnim skladom, NOO ...):

Relativna zadolženost države se znižuje

Medtem se je v opazovanem obdobju nadaljevalo relativno zniževanje dolga države (glede na BDP). Potem ko je zadolženost v času covida-19 celo presegla 80 odstotkov BDP, se je nato do leta 2024 že znižala na 67 odstotkov BDP. Kot poudarjajo na ministrstvu za finance, je Slovenija po višini dolga glede na BDP podpovprečno zadolžena v EU in evroobmočju (v EU-27 je za leto 2023 povprečje 80,8 odstotka BDP, v evroobmočju pa 87,4 odstotka BDP).

V absolutnih številkah se sicer zadolženost države dejansko povečuje. A ker BDP raste še bolj, se relativna zadolženost uspešno znižuje.

Velika nestabilnost v svetu močno vpliva tudi na javne finance

Na to, kaj se bo dogajalo letos, bodo verjetno močno vplivali tudi zunanji dejavniki, predvsem nova povečana negotovost zaradi trgovinske vojne, ki jo je s svojimi napovedmi o zviševanju carin sprožil ameriški predsednik Donald Trump.

Po ocenah urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki je bila podana še pred uradno Trumpovo napovedjo o uvedbi 25-odstotnih carin na uvoz jekla in aluminija ter 20-odstotnih carin na preostali uvoz iz EU, bi se gospodarska rast zaradi uvedbe že zgolj desetodstotnih carin in povračilnih ukrepov EU skupaj s povečano negotovostjo v svetu znižala za 0,5 odstotne točke. Višje carine pa bi seveda pomenile še večji udarec.

Gospodarske napovedi se zato že slabšajo. Pred nekaj dnevi je svoje napovedi že popravil Mednarodni denarni sklad (IMF), in sicer je napoved svetovne gospodarske rasti za letos znižal za 0,5 odstotne točke na 2,8 odstotka. Sloveniji napoveduje 1,8-odstotno rast v letošnjem letu, medtem ko naj bi se v prihodnjem letu spet okrepila na 2,4 odstotka.

Novice Iz Washingtona slabe novice ne le za Slovenijo, ampak za skoraj ves svet

Umar na drugi strani svojih napovedi po Trumpovi bombi za svetovno gospodarstvo še ni popravil, je pa konec februarja napovedal 2,1-odstotno rast BDP, kar naj bi bilo vseeno več kot lani, ko je imela Slovenija 1,6-odstotno rast. Poleg tega naj bi tudi inflacija ostala pod nadzorom nekje pri dveh odstotkih, potem ko nam je v letih od 2019 do 2024 odnesla skupno 21 odstotkov vrednosti.

Novice Ali država res preveč podpira “brezdelneže in družbene parazite”?

Novice Se je tudi vam plača povečala za tretjino v zadnjih petih letih?

Novice Tako izdatno država subvencionira slovenska podjetja

Novice V kakšni kondiciji so slovenska podjetja?