Ponedeljek, 22. 1. 2024, 18.27
10 mesecev, 1 teden
"Zeleni prehod ne bo poceni"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,07
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je po navedbah zbornice povedal, da podnebno odporna družba potrebuje podnebno odporen elektroenergetski sistem.
Slovenija potrebuje razvojni načrt elektroenergetskega sistema, ki bo med drugim opredelil proizvodne vire in razvoj omrežja za zanesljivo oskrbo prebivalstva in gospodarstva, so poudarili na današnjem posvetu v Ljubljani. Izzivov je veliko, od finančnih in kadrovskih do umeščanja v prostor, so ugotavljali.
Država mora imeti razvojni načrt elektroenergetskega sistema za naslednjih 30 let, ki mora biti finančno utemeljen, treba ga je recenzirati in ustrezno predstaviti javnosti, je na posvetu, ki sta ga pripravili Elektrotehniška zveza Slovenije in Energetska zbornica Slovenije (EZS), dejal profesor na ljubljanski elektrotehniški fakulteti in predsednik odbora za energetiko pri elektrotehniški zvezi Ferdinand Gubina.
Investicije se bodo odrazile v razmeroma visokih cenah
Sogovorniki na okrogli mizi v okviru posveta so med drugim poudarili, da bodo potrebne velike investicije tako v proizvodne vire kot v omrežje, da bo zagotovljena ustrezna oskrba ob predvidoma povečani rabi elektrike ob opuščanju fosilnih goriv.
"Zeleni prehod ne bo poceni," je opozoril Uroš Blažica iz Gospodarskega interesnega združenja distribucije električne energije in sekcije Eurelectric pri EZS. Investicije v proizvodnjo in omrežje se bodo namreč odrazile v razmeroma visokih cenah, je argumentiral.
Po njegovem mnenju bo treba ukrepati tako za bolj racionalen odjem elektrike, pri tem bi lahko bil dejavnik spodbude tudi novi sistem obračunavanja omrežnine, kot za krepitev omrežja in proizvodnje.
Generalni direktor HSE Tomaž Štokelj je dejal, da je pri vprašanju, v kakšni meri naj bo država samozadostna pri oskrbi z elektriko, ključno, ali lahko zgradimo proizvodne enote, pri katerih bodo cene konkurenčne tistim v tujini. Težava pri tem je, da ni dolgoročnega tržnega signala za naslednjih 30 ali 40 let, glede gradnje pa se je treba odločiti zdaj.
Države se po Štokljevih besedah namesto za subvencioniranje gradnje odločajo za t. i. pogodbe za razliko, pri katerih sta določeni zgornja in spodnja cena – in če je tržna cena nad zgornjo, država od proizvajalca pobere presežek, če je nižja, pa mora država proizvajalcu kriti razliko.
Generalni direktor Dravskih elektrarn Maribor (DEM), ki so del skupine HSE, Damjan Seme je opozoril na dolgotrajne postopke umeščanja proizvodnih objektov v prostor, zaradi katerih je po njegovih besedah težko zapreti finančno konstrukcijo posamezne investicije. Zavzel se je za spremembe pri sodelovanju nevladnih organizacij v postopkih umeščanja, in sicer da bi se po vzoru denimo Avstrije te deležnike upoštevalo le, če bi predstavili svojo alternativo projektu, ki mu nasprotujejo.
Ob prehodu k večjemu deležu energije iz sonca in vetra, ki sta manj stanovitna vira, so med možnostmi za pokrivanje nihanj pomembne črpalne hidroelektrarne (ČHE), ki lahko shranijo presežno energijo. Za projekt ČHE Kozjak, ki ga načrtujejo DEM, bi lahko gradbeno dovoljenje dobili pred letom 2026, kar je ciljno leto, začeli so se tudi prvi odkupi zemljišč, je povedal Seme.
NEK: Celotna elektroenergetika bi morala biti zastavljena dolgoročno
Gorazd Pfeifer iz Nuklearne elektrarne Krško (Nek) je menil, da bi morala biti celotna elektroenergetika zastavljena dolgoročno in da bi moralo biti glede drugega bloka Neka vse dogovorjeno že pred desetletji. Izrazil je sicer prepričanje, da smo sposobni drugi blok zgraditi v desetih letih.
Sogovorniki so se strinjali, da bo velik izziv zagotoviti ustrezen kader za izvedbo vseh nalog, ter se zavzeli za spodbujanje mladih, da bi se v večji meri odločili za tehniške poklice.
Kot so sporočili iz EZS, je minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič, ki je tudi predsednik elektrotehniške zveze, na posvetu poudaril, da veliko nalog čaka tudi izobraževalno-raziskovalne institucije. Močan steber elektroenergetskega sistema v Sloveniji po njegovih besedah ostaja jedrska opcija skupaj z obnovljivimi viri energije.
Kumer: Podnebno odporna družba potrebuje podnebno odporen elektroenergetski sistem
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je po navedbah zbornice povedal, da podnebno odporna družba potrebuje podnebno odporen elektroenergetski sistem. Majhni sistemi, kot je slovenski, bodo morali biti še posebej prožni. Tudi on je izpostavil ključni pomen jedrske energije in obnovljivih virov za prihodnost elektroenergetskega sistema v Sloveniji ter poudaril, da vse napore vlagajo v izgradnjo drugega bloka nuklearke. Pomembni bodo tudi dokončanje spodnjesavske verige hidroelektrarn, izgradnja sončnih in vetrnih elektrarn ter razvoj novih tehnologij, je naštel.
Izvršna direktorica EZS Ana Vučina Vršnak je dejala, da si prizadevajo za odprt dialog, ki naj temelji na strokovnih podlagah. Sprejemati je treba odločitve, ki bodo tudi v prihodnjih letih in desetletjih zagotovile ravnotežje med tremi osnovnimi stebri energetske politike, ki so neločljivo prepleteni: podnebna trajnost, zanesljivost oskrbe in konkurenčnost oskrbe z energijo, je poudarila in dodala, da bo cilje glede energetske varnosti in razogljičenja težko doseči brez novih naložb v obnovljive vire energije.
