Zima nadpovprečno topla, kakšna bo pomlad? #video

Novice Vremenoslovci izdali opozorilo

Ker vremena ne moremo napovedati več mesecev vnaprej, so napovedi omejene do deset dni vnaprej in po besedah Braneta Gregorčiča, meteorologa Agencija za okolje (Arso), so najhladnejši dnevi že za nami.

Veselimo se lahko pomladnega vremena

"Najhladneje je bilo ravno čez vikend. Nove ohladitve v naslednjih dneh ni na vidiku. Po trenutnih napovedih bomo v skladu z nekimi dolgoletnimi vrednostmi, ki so značilne za konec marca in začetek aprila. Tudi posebnosti v smislu vremenskih presenečenj ni pričakovati," pojasnjuje Gregorčič in dodaja, da omembe vrednih padavin v naslednjih desetih dneh ne bo, suho vreme se bo nadaljevalo.

Jutranje temperature bodo sicer do sredine tedna oziroma do četrtka verjetno ponekod še padle pod ledišče, od petka naprej pa je pričakovati, da se bo živo srebro ob jutranjih urah povzpelo nad nič. Tudi dnevne temperature bodo letnemu času primernejše. Od četrtka naprej bomo namerili okrog 15 stopinj Celzija, v naslednjih dneh pa še postopoma več. Naslednji teden se nam po napovedih tako obetajo temperature blizu prijetnih dvajset stopinj Celzija. "Pred nami so dejansko razmeroma prijazni dnevi," še poudarja meteorolog Gregorčič.

Novice To so najnovejši podatki o koronavirusu v Sloveniji

Ugodne razmere za delo na vrtu

S pomladjo se sicer te dni prebuja tudi vrtnarska sezona. Dnevi bodo ugodni za popoldansko delo na prostem, saj večjih presenečenj, kot so nenadne ohladitve in snežne pošiljke, v prihodnjih dveh tednih ne bo. Ker so rastline večinoma še vedno v mirovanju, pa izrazit mraz, ki smo ga bili deležni čez vikend, ni bistveno vplival ali povzročil večje škode. Velja pa opozoriti, da se lahko glede na nizke jutranje temperature, ponekod pojavi slana.

S sajenjem vrtnin lahko še malce počakamo. Foto: Thinkstock

Kot je za Siol.net pred časom dejala Andreja Sušnik, agrometeorologinja na Arsu, lahko prezgodaj posajene vrtnine brez pokrivk utrpijo nekatere poškodbe, na katere vplivajo hladna jutra. Zato s sajenjem v novi vrtni sezoni ni treba hiteti.

"Tiste rastline, ki pridejo prve na vrsto, ko so tla ogreta nekje na okoli pet stopinj Celzija, so na primer pesa, blitva, solate, bob, grah, redkev, mogoče tudi špinača in spomladanske repice," je z nami delila Sušnikova. "Tla je treba tudi zaliti. To pa v hladnih jutrih pomeni, da nam lahko površinski sloj tal tudi zmrzne," razlaga agrometeorologinja, zato je s sajenjem na vrtovih smiselno vsaj še malo počakati.

Trendi Vrag je vzel šalo: s policijsko uro nad zabave željne obiskovalce #video

Kakšna je bila letošnja zima

In čeprav nam je letošnja zima postregla z vmesnimi hladnimi obdobji, je bila nadpovprečno topla in namočena. Odklon temperature od dolgoletnega povprečja je bil največji predvsem v jugovzhodnem delu Slovenije in se je manjšal proti severozahodu. Nadpovprečno topli so bili vsi meseci zime, le januar je bil na severozahodu hladnejši od dolgoletnega povprečja, so zapisali na Twitter profilu Arsa.

Letošnjo zimo je veliko snega zapadlo v Alpskem svetu. Foto: Gregor Godler Še zlasti je bil izrazito topel mesec februar. "V ponedeljek, 22. februarja, se je nad zahodnim Sredozemljem zadrževalo ciklonsko območje z vremensko fronto. Vzhodno od omenjene motnje je iznad severne Afrike prek osrednjega in severnega Sredozemlja v višinah proti Alpam in srednji Evropi dotekal zelo topel in suh puščavski zrak. V naslednjih dneh se je območje visokega zračnega tlaka nad Alpami in severnim Sredozemljem še okrepilo in vztrajalo vse do petka, 26. februarja," so zapisali v vremenskem poročilu.

"Februarja smo imeli zelo visoke temperature, padali so tudi temperaturni rekordi," ob tem dodaja Gregorčič. Do zdaj je bila sicer najtoplejša zima 2006/07 z odklonom 3,6 stopinje Celzija, od letošnje pa so bile toplejše še zime 2013/14, 2019/20, 2000/01, 1997/98 in 2015/16. Lanska zima je bila tretja najtoplejša od leta 1961, na državni ravni pa za dobro stopinjo toplejša od letošnje, dodajajo na Arsu.

Letošnja zima nam je postregla tudi z izrazito nadpovprečno veliko količino padavin v zahodni polovici države, povprečno do nekoliko nad povprečjem pa v vzhodni polovici. Zlasti veliko snega je zapadlo v Alpskem svetu. "Višje lege na Gorenjskem so imele že decembra veliko snega in ta bogata snežna odeja se še vedno drži," pojasnjuje meteorolog Gregorčič. Kot pravi, bi bila letošnja smučarska sezona v normalnih okoliščinah zelo dobra. Sicer pa je bilo odstopanje višine padavin od povprečja po državi precej neenakomerno porazdeljeno.

Skladno s padavinami je bila letošnja zima ravno tako podpovprečno osončena. Kazalnik trajanja sončnega obsevanja je bil na državni ravni 85 odstotkov dolgoletnega povprečja, kar letošnjo zimo uvršča med dvajset najmanj osončenih od leta 1961, so še zapisali na Arso Twitter.