Petek, 25. 4. 2025, 18.50
3 ure, 33 minut
Bo spreobrnjenec, ki želi v samostan, postal novi papež?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,84
Anders Arborelius je pripadnik reda karmeličanov. Če ne bo postal papež, se bo v bližnji prihodnosti s položaja stockholmskega nadškofa umaknil v karmeličanski samostan na jugu Švedske.
Prvi in edini švedski katoliški kardinal do zdaj Anders Arborelius je po tem, ko je papež Frančišek umrl na velikonočni ponedeljek, eden od mogočih kandidatov za novega papeža. Sam pravi, da bi bilo zabavno imeti švedskega papeža, vendar meni, da je to zelo malo verjetno.
Po smrti papeža Frančiška se je tako kot po smrti prejšnjih papežev takoj odprlo vprašanje, kdo bo novi papež. Med imeni, ki krožijo po medijih, je tudi 75-letni švedski kardinal Anders Arborelius. Da je eden od vodilnih kandidatov za novega papeža, je francoski medij Le Figaro pisal že lani.
Šved med vodilnimi kandidati
Takrat je bil Arborelius imenovan poleg Madžara Petra Erdőja in Italijana Pietra Parolina, trenutnega vatikanskega zunanjega ministra. Le Figaro je takrat zapisal, da se Arborelius giblje tako v konservativnih kot progresivnih krogih, pri čemer dejstvo, da prihaja iz Švedske, izjemno sekularne države, deluje v njegovo korist.
"Zabavno bi bilo imeti švedskega papeža, vendar mislim, da je to precej malo verjetno," je pred dnevi kardinal Arborelius povedal za švedsko javno radiotelevizijo SVT. Potrdil je, da se bo udeležil konklava za izvolitev naslednjega papeža, a je za SVT povedal, da je papeža Frančiška pred časom prosil, naj ga razreši kardinalskih dolžnosti, ker se želi vrniti živet v svoj samostan na jugu Švedske.
Bo postal papež ali se bo vrnil v samostan?
Dejal je, da je papež odobril njegovo prošnjo, vendar še ni bil določen datum konca njegovega mandata. "Zdaj sem torej v malo negotovem položaju," je dejal.
Arboreliusa je papež Frančišek leta 2017 imenoval za prvega in do zdaj edinega švedskega kardinala.
Arborelius prihaja iz protestantske (luteranske) države, ki je zdaj že močno sekularizirana. Švedska je v času reformacije v 16. stoletju iz katoliške postala protestantska država.
Katoličani na Švedskem večinoma priseljenci
Med katoličani na Švedskem je po reformaciji, zlasti med duhovščino, večina priseljencev ali priseljenskega porekla iz vse Evrope (zlasti pa iz vzhodne Evrope), v zadnjih desetletjih pa z Bližnjega vzhoda (med drugim Arabci in Armenci različnih katoliških obredov). Po podatkih na Švedskem, kjer živi okoli 10,5 milijona ljudi, živi nekaj več kot 126 tisoč katoličanov.
Ko je papež Janez Pavel II. Arboreliusa leta 1998 imenoval za stockholmskega škofa, je bil prvi stockholmski škof švedske narodnosti po reformaciji. Na Švedskem ga včasih sprašujejo, ali je res pravi Šved, je povedal za Radio Vatikan.
Spreobrnitev v katolištvo in odhod v samostan
Sam ni katoličan od rojstva. Rodil se je v Švici švedskima staršema. Pozneje se je družina vrnila na Švedsko. Arborelius je imel luteransko vzgojo, a se je, ko je bil star 20 let, spreobrnil v katolištvo. Leta 1971, dve leti po spreobrnitvi, je vstopil v karmeličanski samostan in postal menih.
Švedska je večinsko protestantska država, v kateri živi le nekaj več kot 126 tisoč katoličanov. Ti so večinoma priseljenci oziroma imajo priseljenske korenine. Na fotografiji: Anders Arborelius in nadškofinja Antje Jackelen, ki je na čelu luteranske Švedske cerkve.
Papež Frančišek ga je leta 2017 imenoval za kardinala. S tem je postal prvi švedski in skandinavski kardinal v zgodovini. Švedski časopis Fokus je zato istega leta Arboreliusa razglasil za Šveda leta.
Konservativen, a zagovornik priseljencev
Arborelius je znan kot odločen zagovornik cerkvene doktrine, zlasti nasprotuje temu, da bi ženske opravljale diakonsko službo in da bi blagoslavljali istospolne pare.
Tako kot Frančišek se tudi Arborelius zavzema za sprejemanje migrantov v Evropo, vključno s kristjani, katoličani in potencialnimi spreobrnjenci, piše švedski medij Local.
Švedovi tekmeci za zmago
Če bi Arborelius postal novi papež, ne bi bil le prvi švedski papež, ampak tudi prvi skandinavski papež. V medijih se sicer pojavlja več mogočih novih kandidatov za papeža. Med drugimi evropskimi kardinali, ki so v igri, sta Mario Grech z Malte in Matteo Zuppi iz Italije.
Filipinski kardinal in nadškof Manile Luis Tagle (na levi) na stavnicah velja za glavnega favorita za novega papeža. Med vodilnimi kandidati je bil večkrat omenjen že leta 2013. Če mu letos uspe, bo postal prvi azijski papež.
Med potencialnimi neevropskimi papeži so Fridolin Ambongo iz Demokratične republike Kongo, Peter Turkson iz Gane, Pierbattista Pizzaballa, latinski patriarh Jeruzalema, Gérald Cyprien Lacroix iz Kanade in Luis Tagle s Filipinov.
Stavnice na vrh postavljajo Filipinca Tagleja
Arborelius je za SVT povedal, da pričakuje, da bo to mesto pripadlo nekomu iz Afrike ali Azije. Mogoče je tudi, da bi to mesto pripadlo Italijanu – večina papežev skozi zgodovino je bila iz Italije, Vatikan pa je v Rimu.
Stavnice dajejo največ možnosti za izvolitev Tagleju s kvoto 3 : 1, sledita mu Parolin s kvoto 4 : 1 in Turkson s kvoto 5 : 1. Če bi Tagle prevzel oblast, bi bil prvi azijski papež, Turkson pa prvi temnopolti papež, še piše Local.
Nepredvidljive napovedi
Kako nepredvidljive so napovedi o tem, kako se bodo kardinali na konklavu na koncu odločili, dokazuje tudi medijsko poročanje pred zadnjimi konklavi leta 2013. V medijih so najpogosteje krožila imena, kot so Avstrijec Christoph Schönborn, Brazilec Odilo Scherer, že omenjeni Filipinec Tagle, Ganec Turkson in Madžar Erdő, Kanadčan Marc Ouellet in Italijan Angelo Scola. Za argentinskega kardinala Jorgeja Mario Bergoglio so govorili, da je izvoljiv za papeža, a da je to malo verjetno, ker je bil takrat star že 76 let in da je njegov čas minil. Kot vemo, je bil na koncu izvoljen in je postal papež Frančišek.
