Ponedeljek, 24. 2. 2025, 9.50
1 minuta
Vojna v Ukrajini
Minevajo tri leta od začetka ruske invazije na Ukrajino
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,17
Ruski predsednik Vladimir Putin je 24. februarja 2022 sprožil invazijo na Ukrajino z besedami, da gre za posebno vojaško operacijo "za demilitarizacijo in denacifikacijo" zahodne sosede. S tem se je na evropski celini začel najhujši konflikt po drugi svetovni vojni, ki je zahteval na tisoče žrtev tako med civilisti kot vojaki, razselil na milijone ljudi in povzročil obsežno humanitarno krizo.
Danes minevajo tri leta od začetka ruske invazije na Ukrajino. Vojna je zahtevala ogromno žrtev in povzročila humanitarno krizo. Z menjavo oblasti v ZDA so se okrepila prizadevanja za končanje vojne, zaradi nove retorike ZDA pa Ukrajino skrbi, da bo izvzeta iz pogajanj. Kijev bo danes v znak podpore obiskalo več evropskih voditeljev. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pred srečanjem pozvala k močnejši podpori Ukrajini in poudarila nujnost povečanja vojaške pomoči tej napadeni državi. "Evropa je v tem kritičnem trenutku tu, da okrepi Ukrajino. Lahko napovem, da bo novo plačilo v višini 3,5 milijarde evrov za Ukrajino prispelo že marca," je v Kijevu povedala von der Leyen.
10.45 Lavrov: Spopadi v Ukrajini se bodo končali, ko bo mirovni dogovor ustrezal Moskvi
10.34 Umerov: Borimo se za vsak meter ozemlja
10.26 Po napadu ukrajinskih dronov požar v ruski rafineriji
9.46 EU sprejela 16. sveženj sankcij proti Moskvi
9.41 Von der Leyen v Kijevu napovedala pomoč Ukrajini v višini 3,5 milijarde evrov
8.58 Kallas: Z dogovorom s Putinom se morata strinjati tudi Evropa in Ukrajina
8.01 Rusi zavrnili Trumpa: "Amerika hoče hitro prekinitev ognja, mi pač ne"
7.43 Zelenski ob tretji obletnici ruske invazije pozdravlja junaštvo Ukrajine
7.22 Von der Leyen: Pospešiti je treba pošiljanje orožja v Kijev
6.30 Tretja obletnica od začetka ruske invazije na Ukrajino
10.45 Lavrov: Spopadi v Ukrajini se bodo končali, ko bo mirovni dogovor ustrezal Moskvi
Rusija je pripravljena na pogajanja o vojni v Ukrajini, vendar se bo prenehala bojevati šele takrat, ko bo mirovni dogovor ustrezal Moskvi, je danes ob tretji obletnici ruske invazije na Ukrajino med obiskom v Ankari povedal ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Turški zunanji minister Hakan Fidan pa se je zavzel za vključenost Ukrajine v pogovore.
"Sovražnosti bomo ustavili šele, ko bodo ta pogajanja prinesla trden in trajen rezultat, ki bo ustrezal Ruski federaciji," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP na novinarski konferenci s turškim kolegom povedal Lavrov.
Fidan je medtem podprl ameriško pobudo za končanje vojne med Ukrajino in Rusijo. Pri tem je poudaril, da bi pogovori morali vključevati obe sprti strani. "Novi ameriški pobudi pripisujemo velik pomen, saj gre za pristop, usmerjen v rezultate. Verjamemo, da je rešitev mogoče doseči s pogajanji, v katerih bosta sodelovali obe strani," je dodal.
10.34 Umerov: Borimo se za vsak meter ozemlja
Ukrajinski obrambni minister Rustem Umerov je ob obletnici ruske invazije poudaril, da si celotna država prizadeva za zmago, ukrajinske sile pa da se borijo za vsak meter ozemlja. "Danes je Ukrajina močan ščit v Evropi. Ustavili smo sovražnika, ki ogroža ves demokratični svet," je zapisal na omrežju X.
Pri tem je Zahod pozval, naj podpira Ukrajino, dokler zadnji ruski okupator ne zapusti države. "Naša zmaga pomeni varnost za ves svobodni svet," je nadaljeval in dodal, da so izkušnje, ki jih je Ukrajina pridobila v zadnjih treh letih, za Nato neprecenljive.
10.26 Po napadu ukrajinskih dronov požar v ruski rafineriji
Po napadu ukrajinskih brezpilotnih letalnikov je danes v Rjazanu južno od Moskve zagorela rafinerija nafte. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je ruska zračna obramba ponoči nad ruskim ozemljem sestrelila več kot 20 ukrajinskih dronov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Odgovornost za napad z dronom, ki je povzročil požar v rafineriji, je prevzel Kijev. Ukrajina je v zadnjih mesecih okrepila zračne napade na energetske in vojaške objekte na ruskem ozemlju, kot poudarjajo v Kijevu, gre za odgovor na rusko neusmiljeno bombardiranje njenih mest in energetskega omrežja.
"Rafinerija Rjazan, ena največjih v Rusiji, je bila napadena," je dejal tiskovni predstavnik centra za boj proti dezinformacijam pri ukrajinskem svetu za nacionalno varnost Andrij Kovalenko. Po njegovih besedah je ta objekt "kritičen" za proizvodnjo goriva za rusko letalstvo.
Po poročanju ruskih medijev gre za eno največjih rafinerij v Rusiji, ki je v lasti ruskega naftnega velikana Rosneft. Rafinerija je bila konec januarja že dvakrat tarča napadov z brezpilotnimi letali.
Iz Moskve so danes sporočili, da je ruska zračna obramba ponoči prestregla in uničila več kot 20 ukrajinskih brezpilotnih letal nad ruskimi regijami Orjol, Brjansk in Rjazan.
9.46 EU sprejela 16. sveženj sankcij proti Moskvi
Zunanji ministri držav članic EU so danes, ko minevajo tri leta od začetka ruske agresije na Ukrajino, sprejeli 16. sveženj sankcij proti Moskvi. Namenjen je predvsem preprečevanju izogibanja že uveljavljenim ukrepom. Vključuje prepoved poslovanja z določenimi ruskimi pristanišči in letališči, pa tudi izvoz igralnih konzol za upravljanje dronov.
Nov sveženj sankcij so že pretekli teden potrdili stalni predstavniki držav članic pri EU, so sporočili s Sveta EU.
Gre za letališča in pristanišča, ki se uporabljajo za transport brezpilotnih letalnikov, raket in z njimi povezane tehnologije, pa tudi za izogibanje cenovni kapici skupine G7, namenjeni omejevanju izvoza ruske nafte v tretje države. Slednjemu so prav tako namenjene sankcije proti ladjam, ki plujejo pod zastavami tretjih držav in ki jih Moskva izkorišča za izogibanje cenovni kapici. Na seznam sankcioniranih plovil so dodali 74 tovrstnih ladij, skupno pa jih je na njem 153.
Sveženj vključuje še dodatne prepovedi na področju izvoza blaga in storitev iz EU, med drugim kemičnih predhodnih sestavin, programske opreme za stroje CNC in igralnih konzol, ki se uporabljajo za upravljanje dronov. Dodatne omejitve je EU uvedla tudi pri izvozu blaga in tehnologije na področju energetike, predvsem programske opreme, potrebne za iskanje nafte in plina. Obenem prepoveduje zagotavljanje začasnega skladiščenja ruske nafte in naftnih derivatov v EU.
Na seznam podjetij, za katere zaradi podpore ruski agresiji veljajo strožje izvozne omejitve, so dodali še 53 podjetij. Tretjina je ruskih, ostala pa imajo sedeže v tretjih državah. To so Kitajska, Indija, Kazahstan, Singapur, Turčija, Združeni arabski emirati in Uzbekistan.
Na področju uvoza iz Rusije pa so države članice uvedle dodatne omejitve pri uvozu aluminija, kemikalij, plastike in gume.
V skladu z danes sprejetimi sankcijami je v EU prepovedno oddajanje še osmim ruskim medijem pod nadzorom oblasti. Med temi so EADaily, Eurasia Daily, NewsFront in Krasnaja Zvezda/Tvzvezda.
Obenem unija na seznam sankcioniranih, za katere velja prepoved vstopa in zamrznitev premoženja v EU, dodaja 48 posameznikov in 35 pravnih oseb.
"Ni dvoma o tem, kdo je agresor, kdo mora plačati in kdo odgovarjati za to vojno. Ob pogovorih o končanju ruske agresije moramo zagotoviti, da bo Ukrajina v najmočnejšem možnem položaju," je ob sprejetju sankcij povedala visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas.
9.41 Von der Leyen v Kijevu napovedala pomoč Ukrajini v višini 3,5 milijarde evrov
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes v Kijevu napovedala pomoč Ukrajini v višini 3,5 milijarde evrov. Komisija je prav tako napovedala sveženj o energetski varnosti in integraciji za Ukrajino, ki bo med drugim omogočil priključitev trgov z električno energijo Ukrajine in Moldavije s trgom Evropske unije.
"Evropa je v tem kritičnem trenutku tu, da okrepi Ukrajino. Lahko napovem, da bo novo plačilo v višini 3,5 milijarde evrov za Ukrajino prispelo že marca," je v Kijevu povedala von der Leyen. Ob tem je napovedala tudi, da bo predstavila celovit načrt za povečanje evropske proizvodnje orožja in obrambnih zmogljivosti. "Od tega bo imela koristi tudi Ukrajina," je še dodala.
Sveženj o energetski varnosti in integraciji za Ukrajino bo do začetka leta 2027 omogočil popolno vključitev trgov z električno energijo Ukrajine in Moldavije v električno omrežje EU. Sveženj bo tudi pospešil nadaljnje vključevanje Ukrajine v plinski sektor EU, če bodo v Kijevu okrepili izvajanje tržnih reform. Prav tako bo povečal zanesljivost oskrbe v Ukrajini in širši regiji, saj bo komisija pomagala pri potrebnih nakupih plina. Sveženj bo tako okrepil odpornost ukrajinskega energetskega sistema, so sporočili v Bruslju.
Ukrajinska energetska infrastruktura je bila v treh letih vojne pogosto tarča ruskih napadov. Po navedbah komisije pa je bila doslej uničena polovica državne energetske infrastrukture.
"Rusija si že tri leta prizadeva, da bi Ukrajino pahnila v temo. (...) To se mora za vedno končati. S svežnjem, ki ga ponujamo danes, bo Evropa Ukrajini zagotovila odporen, varen in konkurenčen energetski sistem. Več obnovljivih virov energije in popolna integracija energetskih trgov bosta prinesla večjo energetsko varnost tako za Ukrajino kot za EU," je poudarila von der Leyen.
Evropska komisarka za širitev Marta Kos je medtem povedala, da so v negotovih časih zanesljivi prijatelji še pomembnejši. Prepričana je, da bo nov sveženj Ukrajini pomagal pridobiti nadzor nad dolgoročno oskrbo z energijo ter postavil temelje za njeno uspešno obnovo in pospešeno vključevanje v unijo.
"To je bistveno za zagotovitev, da Ukrajina nikoli več ne bo podvržena energetskemu izsiljevanju, in za krepitev varnosti naše celine kot celote," je še dodala.
8.58 Kallas: Z dogovorom s Putinom se morata strinjati tudi Evropa in Ukrajina
Z dogovorom z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom o Ukrajini se morata strinjati tudi Ukrajina in Evropa, je glede pogovorov med ZDA in Rusijo povedala zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas. O tem bo v torek v ZDA govorila tudi z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiem, je dejala danes pred zasedanjem zunanjih ministrov EU v Bruslju.
"Dogovor brez nas ne bo deloval, to je povsem jasno. S Putinom se lahko pogovarjaš karkoli. Vendar se morata, ko gre za Evropo in Ukrajino, tudi Evropa in Ukrajina strinjati s tem dogovorom," je o pogovorih med Washingtonom in Moskvo o končanju vojne v Ukrajini povedala Kallas.
Po njenih besedah je pomembno, da predstavniki različnih evropskih držav v pogovorih z visokimi predstavniki ZDA zastopajo enaka stališča. Danes se bo namreč v Washingtonu s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom sestal francoski predsednik Emmanuel Macron, v četrtek pa še britanski premier Keir Starmer.
Zunanji ministri članic EU, med njimi slovenska ministrica Tanja Fajon, bodo sicer danes razpravljali o nadaljnji podpori Kijevu v njenem boju z rusko agresijo, od začetka katere minevajo tri leta.
Kallas bo ministrom predstavila predlog za okrepljeno vojaško pomoč Kijevu, ki vključuje najmanj 1,5 milijona kosov topniškega streliva, sisteme protizračne obrambe ter urjenje ukrajinskih vojakov, so povedali viri pri EU.
Ob začetku zasedanja pa so sprejeli tudi 16. sveženj sankcij proti Rusiji, ki je namenjen predvsem preprečevanju izogibanja doslej sprejetim ukrepom.
8.01 Rusi zavrnili Trumpa: "Amerika hoče hitro prekinitev ognja, mi pač ne"
Rusija sicer priznava prizadevanja ZDA za hitro prekinitev ognja v Ukrajini, vendar je to za Moskvo nesprejemljivo in lahko pomeni grožnjo z resnimi posledicami za rusko-ameriške odnose, je danes poročala ruska režimska tiskovna agencija RIA.
Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov je danes dejal, da lahko prepozna željo ameriške strani po premirju.
"Toda ... premirje brez dolgoročne rešitve je pot do hitrega vnovičnega začetka spopadov in nadaljevanja konflikta s še resnejšimi posledicami, vključno s posledicami za rusko-ameriške odnose. Tega si ne želimo," je dejal.
7.43 Zelenski ob tretji obletnici ruske invazije pozdravlja junaštvo Ukrajine
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes ob tretji obletnici ruske invazije na Ukrajino pozdravil tri leta upora in junaštva svoje države. "Tri leta odpora. Tri leta hvaležnosti. Tri leta absolutnega junaštva Ukrajincev," je sporočil v objavi na družbenih omrežjih in se zahvalil vsem, ki branijo in podpirajo Ukrajino.
On the third anniversary of Russia's invasion, President Zelenskiy reflects on the "absolute heroism" of the Ukrainian people. Their courage continues to inspire the world. Together, we stand for freedom and resilience. 🇺🇦💪 #Ukraine #StandWithUkraine #H… https://t.co/40DdjmYJRa
— Global Banking & Finance Review (@GBAFReview) February 24, 2025
7.22 Von der Leyen: Pospešiti je treba pošiljanje orožja v Kijev
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pred današnjim srečanjem evropskih voditeljev z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Kijevu pozvala k močnejši podpori Ukrajini in poudarila nujnost povečanja vojaške pomoči Ukrajini. Evropski voditelji so medtem ob tretji obletnici ruske invazije prispeli v Kijev.
"Svobodna in suverena Ukrajina je v interesu celotnega sveta," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa na poti v Kijev, kamor je prispela z vlakom, dejala von der Leyen.
Poudarila je nujnost povečanja vojaške pomoči Ukrajini. "Pospešiti moramo takojšnjo dostavo orožja in streliva," je dejala in dodala, da bo predstavila celovit načrt za povečanje proizvodnje orožja in obrambnih zmogljivosti EU.
Von der Leyen je napovedala tudi nadaljnje ukrepe za povečanje energetske varnosti Ukrajine in EU. Povedala je, da je cilj do konca prihodnjega leta v celoti vključiti trge z električno energijo Ukrajine in Moldavije v električno omrežje EU. "Naše tesno partnerstvo je v ukrajinskem, a tudi v evropskem interesu," je dejala.
Ob prihodu v Kijev pa je na omrežju X zapisala: "Danes smo v Kijevu, ker je Ukrajina Evropa. V tem boju za preživetje ni na kocki le usoda Ukrajine. To je usoda Evrope."
Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa pa je poudaril zavezanost podpori Ukrajini. "Danes smo vsi Ukrajinci. Trpljenje, ki vam ga je zadala Rusija od začetka te neizzvane vojne, je kruto in neodpustljivo," je dejal v videoizjavi, objavljeni na X. "Z vami smo bili od prvega dne in vam bomo stali ob strani. Želimo pravičen, pošten in trajen mir, tako kot vi," je dejal.
"Prihodnost Ukrajine je v Evropski uniji in varnost Ukrajine je varnost Evrope," je še poudaril Costa, ki je za 6. marec sklical izredno zasedanje evropskih voditeljev, namenjeno razpravam o krepitvi evropske obrambe, miru na evropski celini in dolgoročni varnosti Ukrajine.
6.30 Tretja obletnica od začetka ruske invazije na Ukrajino
Ruski predsednik Vladimir Putin je 24. februarja 2022 sprožil invazijo na Ukrajino z besedami, da gre za posebno vojaško operacijo "za demilitarizacijo in denacifikacijo" zahodne sosede. S tem se je na evropski celini začel najhujši konflikt po drugi svetovni vojni, ki je zahteval na tisoče žrtev tako med civilisti kot vojaki, razselil milijone ljudi in povzročil obsežno humanitarno krizo.
Do največje spremembe v zadnjem letu sicer ni prišlo na bojišču, temveč na političnem parketu. ZDA so namreč po vrnitvi predsednika Donalda Trumpa v Belo hišo spremenile politiko in retoriko glede konflikta v Ukrajini.
Trump se je sredi meseca v pogovoru s Putinom dogovoril za začetek mirovnih pogajanj. Ukrajino in evropske zaveznice zdaj skrbi, da bodo pogajanja potekala mimo njih. V zadnjih dneh je Trump tudi ostro kritiziral ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in ga označil za "neizvoljenega diktatorja".
V znak podpore bodo ob današnji obletnici Kijev obiskali številni zahodni voditelji, med drugim predsednik Evropskega sveta Antonio Costa, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in večina evropskih komisarjev ter španski premier Pedro Sanchez.
Osebno ali virtualno se jim bodo pridružili še predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola ter voditelji Litve, Latvije, Malte in Kanade, piše spletni medij Politico. Zelenski je medtem v nedeljo omenil, da bo v živo ali prek spleta gostil več kot 20 voditeljev.
Predsednik vlade Robert Golob se bo danes prek spletne povezave udeležil vrha "Obrambna in varnostna strategija enotnosti", ki ga v Kijevu sklicuje ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ključni cilj vrha je potrditi solidarnost z Ukrajino v tem kritičnem obdobju in mobilizirati dodatno pomoč.
Golob je v petek po telefonu govoril z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, ki se je Sloveniji zahvalil za vso izraženo pomoč Ukrajini. Spregovorila sta o nadaljnji podpori Slovenije na mednarodni sceni, predvsem v okviru Varnostnega sveta OZN.
