"Moj dedek je pomoril največ ljudi v zgodovini človeštva"

To, da se priimek Kaia Hössa piše z dvema s in ne z ostrim s kot pri njegovem dedku Rudolfu Hößu, ni načrtna razmejitev od dedka, temveč napaka oblasti v Bangkoku. Ko je bil priimek enkrat napačno vpisan v dokumente, je tako tudi ostalo, je povedal v pogovoru za nemški medij Stuttgarter Zeitung.

Najprej je bil direktor hotelov, zdaj je pastor

Kai Höss je več let živel kot direktor hotelov po vsem svetu. Leta 2000 se je vrnil v regijo Stuttgart, kjer je odraščal, zdaj pa živi kot pastor biblične cerkve v Renningenu.

Novice Rdeča grofica, ki je hotela strmoglaviti Adolfa Hitlerja

V dokumentarcu Poveljnikova senca (nem. Der Schatten des Kommandanten, ang. The Commandant's Shadow), ki se trenutno vrti v nemških kinematografih, 62-letnik s svojim 87-letnim očetom Hans-Jürgenom Hößem prvič obišče koncentracijsko taborišče Auschwitz. Tam je bil njegov dedek kot poveljnik odgovoren za smrt 1,1 milijona ljudi.

Kdaj je izvedel za dedka

Kdaj je izvedel, kdo je bil njegov dedek, so Hössa vprašali v intervjuju. "Bilo je v šestem ali sedmem razredu, takrat smo živeli v Freudentalu. V razredu je bila tema o holokavstu. Pojavilo se je ime Höss. Šel sem domov in vprašal: 'Mama, ali sva to midva?' Rekla je: 'Ja, to sva midva. Rudolf Höß je tvoj dedek'."

Napoved filma Poveljnikova senca:

Njegov oče njegovi mami ni povedal ničesar o svojem očetu, ko sta se srečala. Za to je izvedela od tete, ki je leta 1947 shranila časopisno poročilo o usmrtitvi Hößa. Pokazala ga je mami in vprašala: "Poglej, je to tvoj?". "Moj oče je bil prišlek (v Baden-Württembergu, op. p.), njegova družina je iz severne Nemčije. Oče je potem priznal, da ga je bilo sram povedati, kdo je njegov oče. Po vojni so ga drugi pljuvali v šoli. Bil je sin pošasti iz Auschwitza."

O svoji pruski babici Hedwigi

Hans-Jürgen je bil tretji od štirih Hößovih otrok. "Prva leta je odraščal v vili v Auschwitzu. Za vrtnim zidom vile je bil krematorij. Svoje otroštvo je potlačil, ker je bilo preveč boleče. Po značaju se izogiba težavam, skuša iti okoli njih. To je zelo obremenjevalo zakon mojih staršev. Družinske zgodovine ni olepševal, a o tem tudi ni govoril. Pripraviti ga, da spregovori, je tako, kot da bi nekomu želel izpuliti zob," pravi Kai Höss.

Novice Mračne skrivnosti, ki vam jih skušajo zamolčati

O svoji babici Hedwigi Höß, ženi Rudolfa Hößa, Höss pravi, da je najprej živela v Ludwigsburgu, nato pa z najmlajšo hčerko Annegret v Fuldi. Pogosto so hodili tja na obisk. "Bila je zelo pruska s predpasnikom in spetimi lasmi. Pomembni so ji bili disciplina, red in čistoča. Da so bili nohti postriženi. Bila je trda, a tudi ljubeča do svojih otrok. Bila je avtoritarna do moje matere. Moja mama je bila kmečko dekle s Švabske in ona gospa iz visoke družbe."

Babica je vedela, kaj se je dogajalo v Auschwitzu

V filmu Interesno območje (The Zone of Interest), ki je lani prav tako obravnaval zgodovino družine Höß, je Hedwiga prikazana kot neempatična, neumna in drzna oseba. Se to ujema s predstavo njenega vnuka o njej?

Napovednik za film Interesno območje:

"Mislim, da je vedela veliko o tem, kaj se je zgodilo v Auschwitzu. Bila je ideološko zelo jasna, imela je koristi od sistema in na zunaj ni kazala obžalovanja." "Z nacionalsocialisti smo vstali in z njimi padli"– tako je svojo zgodbo videla Hedwiga. Po vojni se je morala soočiti s tem, da je njena družina obsojana in stigmatizirana.

Obisk Auschwitza

Glede obiska Auschwitza je Kai Höss dejal: "Trgalo se mi je srce, ko sem bil tam. Mojemu očetu tudi. Stal je pred vislicami, kjer so leta 1947 obesili Rudolfa Hößa. Moj oče je rekel: 'Zaslužil si je, plačal je. Kar je naredil, je bilo narobe.' Film je opomnik, kam lahko pripelje tisto, kar se začne kot populizem, trdi Kai Höss. "Hitler na začetku ni rekel: 'Pomoril bom šest milijonov ljudi in razširil vojno po svetu.' Rekel je: 'Spet vas bom naredil velike, vrnil vam bom vaš ponos'."

Novice To je bila največja pomorska invazija v zgodovini

Novice Titova zapuščina in skrivnostni tajni imperij

Novice Če bi tej ženski uspelo, bi Slovenija ostala brez izhoda na morje