Petek, 7. 6. 2024, 11.53
5 mesecev, 2 tedna
Titova zapuščina in skrivnostni tajni imperij
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,48
Odločno nasprotovanje bolgarskim zahtevam je maja letos prineslo zmago na parlamentarnih volitvah stranki VMRO-DPMNE, ki jo vodi Hristijan Mickoski, ki je zdaj mandatar za sestavo nove vlade. Na predsedniških volitvah pa je slavila njihova kandidatka Gordana Siljanovska-Davkova.
Za Balkan radi rečemo, da je sod smodnika. Pogledi sveta so tako pogosto uprti v Kosovo, kjer so skoraj stalne napetosti med Albanci in Srbi. Za svetovne medije je pogosto zanimivo tudi dogajanje v BiH, ker bi se radi bosanski Srbi, ki jih vodi Putinov zaveznik Milorad Dodik, odcepili od te države. Nekoliko v senci Kosova in BiH je spor med Makedonijo in Bolgarijo. Skopje je namreč od leta 2019 tarča izsiljevanja Sofije. Bolgarska politika trdi, da makedonski narod in jezik ne obstajata, ampak sta konstrukta komunistične Titove Jugoslavije. Makedonci naj bi bili v resnici Bolgari, njihov jezik pa le narečje bolgarščine. Bolgarija tako želi izkoristiti makedonsko željo po včlanitvi v EU za bolgarizacijo Makedoncev.
Tik preden je februarja 2022 ruski predsednik Vladimir Putin zaukazal vsesplošni napad na Ukrajino, je v televizijskem govoru znova zanikal obstoj posebnega, od Rusov ločenega ukrajinskega naroda. Ukrajinski narod je zanj zgolj iz 19. stoletja izvirajoč konstrukt tujcev, tj. zlasti Poljakov in tudi Avstrijcev, ki so želeli Ukrajince odtrgati od Rusov in iz Ukrajine narediti nekakšno Antirusijo.
Putin grozil, da bo resnično dekomuniziral Ukrajino
Putin je tudi kritičen do voditelja boljševikov Vladimirja Iljiča Lenina, ker naj bi prav on po prvi svetovni vojni ustvaril Ukrajino, ki je postala republika znotraj komunistične Sovjetske zveze. V televizijskem nagovoru tik pred napadom je Putin Ukrajincem, ki pogosto trdijo, da so bili znotraj komunistične Sovjetske zveze zatirani, cinično in porogljivo navrgel, da jih bo resnično dekomuniziral, torej izbrisal Ukrajino.
Odnos Putina in številnih drugih Rusov do Ukrajincev je podoben odnosu številnih Bolgarov do Makedonije in makedonskega naroda. Bolgarsko stališče je, da so Makedonci v resnici Bolgari, makedonski jezik pa le narečje bolgarščine. Trdijo tudi, da so se tudi Makedonci vedno imeli za del Bolgarov in da je šele komunistična Titova Jugoslavija umetno in prisilno ustvarila Makedonce, da bi razbila bolgarski narod.
Grčija zavira pot Makedonije v EU
Pot Makedonije v EU so dolga leta zavirali Grki, ki jih je motilo ime Makedonci in ime države Makedonija. Skopju so med drugim očitali ozemeljske zahteve do grške pokrajine Makedonije na severu Grčije, prilaščanje grške zgodovine in simbolov (uporaba simbolov antične Makedonije, kot je sonce iz Vergine, in imena Aleksandra Velikega).
Voditelju komunistične Jugoslavije Josipu Brozu - Tito lahko očitamo marsikaj, a pri priznanju obstoja makedonskega naroda ni odigral negativne vloge. Dejstvo je, da je predvojna, kraljeva Jugoslavija uradno priznavala le en, jugoslovanski narod. Ta je bil po uradni unitarni jugoslovanski ideologiji razdeljen na tri plemena: Srbe, Hrvate in Slovence. Črnogorcem ni bila priznana niti posebna plemenska identiteta, prebivalci Makedonije (s stališča Beograda je bila to Južna Srbija) pa niso smeli izražati makedonske (pa tudi ne bolgarske) zavesti. Bosenske muslimane pa so si lastili tako Hrvati kot Srbi. Titova Jugoslavija je Slovencem, Srbom in Hrvatom znova priznala status narodov. Narod so postali tudi Črnogorci in Makedonci. Leta 1968 so posebno narodno identiteto priznali tudi bosenskim muslimanom. Njihovo versko ime je postalo tudi narodno: Muslimani. Od leta 1993 uporabljajo ime Bošnjaki.
Skopje in Atene sta sklenila kompromis šele s Prespanskim sporazumom, ki sta ga podpisala leta 2016. Ta sporazum je imel seveda nasprotnike v obeh državah, oboji so takratnima vladama, ki sta ga sklenila, očitali pretirano popuščanje. V skladu s sporazumom je Makedonija uradno postala Severna Makedonija.
Bolgarski ultimat Makedoniji leta 2019
Leta 2019 je Bolgarija Makedoniji kot pogoje za vstop v EU postavila več zahtev, kar dvajset po številu. Takratna bolgarska vlada je med drugim zatrdila, da ne bo dovolila, da bi pridružitev Makedonije v EU spremljala evropska legitimizacija protibolgarske ideologije, in da je ponovno pisanje zgodovine delov bolgarskega naroda po letu 1944 eden od stebrov protibolgarske ideološke konstrukcije (nekdanjega) jugoslovanskega totalitarizma.
V bolgarskem vladnem dokumentu iz leta 2019 med drugim tudi piše, da se mora Makedonija odreči kakršnikoli trditvi o obstoju makedonske manjšine v Bolgariji, odstraniti izraz bolgarski fašistični okupator z vseh zgodovinskih spomenikov v Makedoniji (ti spomeniki so postavljeni v spomin na dogodke iz časov druge svetovne vojne), lustrirati vse Makedonce, ki naj bi v času komunistične Jugoslavije preganjali Bolgare v Makedoniji, priznati bolgarski značaj Notranji makedonski revolucionarni organizaciji (VMRO) in Ilidenski protiotomanski vstaji v Makedoniji leta 1902 ter voditelje VMRO in omenjene vstaje (med njimi je bil Goce Delčev) označiti kot Bolgare.
Bolgari želijo bolgarizirati Makedonijo s pomočjo EU
Makedonija bi morala tudi uskladiti svoje zgodovinske šolske učbenike in znanstveno literaturo z bolgarskimi učbeniki in literaturo. V dokumentu iz leta 2019 je vlada v Sofiji od EU zahtevala, naj ne uporablja imena makedonski jezik, saj je to le bolgarsko narečje. Raje naj uporablja oznako uradni jezik v Severni Makedoniji.
Marca 1878 je carska Rusija po zmagi v vojni z Otomanskim cesarstvo z mirom v San Stefanu ustanovila samostojno kneževino Bolgarijo, ki je obsegala tudi Makedonijo (levi zemljevid). Zahodne sile so bile proti in na Berlinskem kongresu istega leta se je ozemlje kneževine Bolgarije zelo skrčilo (desni zemljevid). Znova so Makedonijo v okvir Bolgarije Bolgari vključili med letoma 1941 in 1944, ko so kot zavezniki nacistične Nemčije napadli kraljevino Jugoslavijo.
Bolgarske zahteve do Makedoncev so torej zelo podobne ruskim nacionalističnim zahtevam do Ukrajine. Razlika je, da skuša Bolgarija projekt izbrisa posebnega, od Bolgarov ločenega makedonskega naroda opraviti s pomočjo vzvodov EU, Rusija pa skuša izbrisati ukrajinski narod in Ukrajino z vojaško silo.
Kompromisni francoski predlog
Nekdanji makedonski socialdemokratski premier Zoran Zaev je bolgarske zahteve šaljivo komentiral z besedami: "Vsi ljudje izvirajo iz opic ali od Adama in Eve, kako to, da le Makedonci izviramo iz Bolgarov." Velika večina Makedoncev seveda zavrača bolgarski pogled na makedonski jezik in izvor.
A Bolgarija, takrat je bil na oblasti premier Bojko Borisov, je leta 2020 blokirala pridruževanje Makedonije EU. Pod francoskim posredovanjem je prišlo do kompromisa, po katerem naj bi Makedonija kot pogoj za vstop v EU v uvod makedonske ustave zapisala obstoj bolgarske manjšine (po popisu iz leta 2021 v dvomilijonski Makedoniji živi nekaj več kot tri tisoč ljudi, ki se izrekajo za Bolgare).
"To je kapitulacija Makedonije"
Opozicijska VMRO-DMPNE je temu nasprotovala, češ da je to makedonska kapitulacija pred Bolgarijo. Večina makedonskih volivcev se strinja z njimi, tako da je VMRO-DPMNE na parlamentarnih volitvah 8. maja letos prepričljivo zmagala. Isti dan je bil tudi drugi krog predsedniških volitev, na katerih je zmagala kandidatka VMRO Gordana Siljanovska-Davkova (dobila je kar 69 odstotkov glasov).
Na bolgarski strani kot avtorja posebnega makedonskega naroda poleg Tita uvrščajo tudi zloglasnega Stalina. Dejstvo je, da je Kominterna, svetovna zveza komunističnih partij, ki jo je obvladoval Stalin, leta 1934 z resolucijo uradno priznala obstoj posebnega makedonskega naroda. Pomembno vlogo pri tej resoluciji je imel makedonski komunist Dimitrij Vlahov (na fotografiji iz leta 1946 je drugi z desne). Seveda pa to ne pomeni, da je makedonski narod zgolj nekakšen komunistični projekt in da ga je treba, kot so prepričani številni Bolgari, odpraviti skupaj z dekomunizacijo. Za te Bolgare je dekomunizacija Makedonije le drugo ime za izbris Makedoncev.
Siljanovska je dvignila prah že 12. maja letos na svoji zaprisegi, ko je v nasprotju s Prespanskim sporazumom svojo državo imenovala Makedonija in ne Severna Makedonija. V znak protesta je z dogodka odvihrala grška veleposlanica v Skopju, Siljanovsko pa je okarala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Mickoski: Dopolnilo z bolgarsko manjšino naj stopi v veljavo po vstopu v EU
Novi makedonski premier bo najverjetneje vodja VRMO-DPMNE Hristoje Mickoski. Kot je na družbenem omrežju X zapisal balkanski dopisnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) Michael Martens, Mickoski ne nasprotuje vpisu obstoja bolgarske manjšine v makedonsko ustavo, a pod enim pogojem – ta vpis bi makedonski parlament potrdil zdaj, veljati pa bi začel šele takrat, ko bo Makedonija postala članica EU.
Takšna rešitev se nemškemu novinarju zdi razumna glede na medsebojno nezaupanje med Skopjem in Sofijo. Takšna rešitev bi Bolgarom tudi onemogočila, da bi v času pridružitvenih pogajanj Makedoniji postavljala vedno nove in nove zahteve. Če bo Sofija zavrnila zamisel Mickoskega, bo to dokaz, da želi udejanjiti vse svoje protimakedonske zahteve iz leta 2019. Bolgari Makedonce, ki zavračajo bolgarski pogled na svoj izvor in jezik, pogosto označujejo kot srbomane. A prav izsiljevalska bolgarska politika do Makedonije Makedonce potiska v srbski objem.
Bolgarščina in makedonščina
Bolgari tudi trmasto trdijo, da je makedonščina le bolgarsko narečje. Dejstvo je, da so slovanski govori vzhodno od srbskega jezikovnega območja del vzhodne južne slovanščine. Ker je za to območje značilen narečni kontinuum, so med vzhodnimi makedonskimi in jugozahodnimi bolgarskimi narečji majhne razlike.
V Bolgariji je zelo osovražen tudi makedonski komunist Lazar Koliševski, prvi voditelj socialistične republike Makedonije znotraj Titove Jugoslavije. Skupaj s svojo republiko so Makedonci dobili prvič v svoji zgodovini svoj knjižni jezik, ki je postal uradni jezik v Makedoniji. Bolgari Koliševskemu, ki je bil odločen zagovornik posebnega makedonskega naroda in jezika, očitajo, da je leta 1945 zaukazal poboje nekaj sto prebivalcev Makedonije, ki so se imeli za Bolgare, in jih nekaj tisoč zaprl. Koliševski je umrl leta 2000.
Toda po drugi strani so glasoslovne razlike med makedonskim in bolgarskim knjižnim jezikom precej večje. Razlike so tudi v besedišču: makedonščina si je izposojala besede zlasti iz srbščine, bolgarščina pa iz ruščine.
Razlika med bolgarskim in makedonskim knjižnim jezikom
Uradno stališče bolgarskega jezikoslovja je, da bolgarski jezik v genetskojezikoslovnem pomenu zaobjema bolgarski, makedonski in torlaški jezikovni prostor (torlaščina je skupina prehodnih narečij med srbsko štokavščino in vzhodno južno slovanščino, ki jo govorijo na jugovzhodu Srbije, severovzhodu Makedonije in skrajnem zahodu Bolgarije), makedonski jezik torej ne obstaja, makedonski knjižni jezik pa je le pokrajinska različica bolgarskega jezika.
A v resnici se makedonski in bolgarski knjižni jezik razlikujeta vsaj tako kot češki in slovaški knjižni jezik, če ne celo bolj. Bolgarski knjižni jezik namreč temelji na narečjih, ki jih govorijo na vzhodu Bolgarije, daleč od Makedonije in Srbije. Makedonski knjižni jezik pa temelji na narečjih jugozahodne Makedonije (Prilep in Bitola), ki so zemljepisno najbolj oddaljena tako od bolgarskega kot srbskega jezikovnega prostora.
Bolgarsko ime in bolgarska identiteta skozi zgodovino
Res je, da je bilo v preteklosti bolgarsko ime razširjeno tudi med Slovani na območju Makedonije. A dejstvo je, da se identite spreminjajo, skozi zgodovino se spreminjajo tudi nosilci posameznih etničnih imen. Ime Bolgarov je bilo najprej vezano na hunsko-alansko konjeniško ljudstvo, ki je prišlo v sedmem stoletju iz evrazijskih step in si podredilo del Slovanov na Balkanskem polotoku.
Številni Bolgari, še zlasti med politiki, še vedno hrepenijo po Veliki Bolgariji, ki bi vključevala tudi Makedonijo. Poljski jezikoslovec in politolog Tomasz Kamusella je bolgarsko politiko podrejanja Makedonije poimenoval s tajnim imperijem. To je imperij, ki ga je Bolgarija po volji carske Rusije dobila z mirom v San Stefanu marca 1878.
Pozneje so se nomadski Bolgari, ki so bili vladajoča manjšina nad Slovani, jezikovno poslovanili. Angleščina na primer loči med prvotnimi neslovanskimi Bolgari in poznejšimi slovansko govorečimi Bolgari (Bulgars in Bulgarians).
Bolgarska identiteta v Makedoniji ni bila trdno zasidrana
Slovani na območju Makedonije so bili v 19. stoletju, ko se je začel proces sodobnih nacionalnih identitet, negotovi glede svoje identitete. To pomeni, da bolgarska identiteta med njimi ni bila trdno zasidrana. Takšen primer spremenljive etnične identitete je Georgije Pulevski (1817–1893), ki je eden prvih trdil, da so Makedonci poseben narod, a je včasih sebe označeval kot Bolgara, drugič kot Srba, tretjič pa kot Mijaka (posebna regionalna identiteta njegovega rodnega kraja). Krste Misirkov (1874–1926), ki velja za enega od utemeljiteljev makedonskega knjižnega jezika, se je najprej izrekal za Makedonca, pozneje pa je postal velikobolgarski nacionalist.
Obratno pot je ubral Dimitar Vlahov (1878–1953), ki se je imel najprej za Bolgara, od 30. let preteklega stoletja pa za Makedonca. Bil je komunist in je imel pomembno vlogo pri resoluciji Kominterne iz leta 1934, ki je priznala poseben makedonski narod in jezik.
Makedonska identiteta po letu 1945 popolnoma prevlada
Makedonska nacionalna identiteta je po drugi svetovni vojni popolnoma prevladala. Makedonci zdaj zavračajo bolgarsko identiteto in iskanje zgodovinskih korenin pri prvotnih Bolgarih iz Azije. Če že, imajo rajši (zgodovinsko napačne) ideje, da so potomci antičnih Makedoncev. Vsekakor pa je za Makedonce po drugi svetovni vojni nacionalno ime Makedonec postalo prestižnejše kot ime Bolgar.
Makedonija in Bolgarija se prepirata tudi o tem, ali je bil vodja Ilindenske vstaje proti Otomanom leta 1902 Makedonec ali Bolgar, ali je bil srednjeveški car Samuel Makedonec ali Bolgar. Spori so tudi glede bratov Cirila in Metoda (na fotografiji), ki sta utemeljila staro cerkveno slovanščina. Makedonci trdijo, da je nastala na podlagi jezika makedonskih Slovanov, Bolgari pa stari cerkveni slovanščini pravijo kar stara bolgarščina.
A spremenljiva identiteta skozi čas ni makedonska posebnost. Že v naši severni soseščini imamo Avstrijce, ki so kot političen narod dokaj mlad pojav. Nemško govoreči Avstrijci so se pred letom 1945 imeli namreč za Nemce in del nemškega naroda (nenazadnje Adolf Hitler v München ni prišel iz Prusije, ampak Avstrije), nove nacionalne identitete pa so se oprijeli prav zaradi velikega nemškega poraza in slabega prizvoka vsemu nemškemu po drugi svetovni vojni. Z novo avstrijsko identiteto so se tudi svetu hoteli prikazati kot prve žrtve nacistične Nemčije.
Spremenljive identitete na Balkanu
Če usmerimo pogled proti jugu, na Balkan, vidimo, da se skozi zgodovino niso spreminjali samo nosilci bolgarskega etničnega imena, temveč tudi hrvaškega in srbskega. Na primer v 19. stoletju so se Črnogorci imeli za del Srbov, zdaj se del Črnogorcev vidi kot poseben narod, del pa se ima še vedno za črnogorske Srbe.
Ime Bošnjak je nekdaj, pred prihodom sodobne hrvaške identitete v Bosno, označevalo predvsem bosenske katolike, po razpadu Jugoslavije pa so se ga oprijeli bosenski muslimani, ki so imeli v Titovi Jugoslaviji narodno ime Muslimani.
Staroveška Makedonija, ki je dala znana makedonska kralja Filipa in njegovega sina Aleksandra Velikega, se zemljepisno ne ujema popolnoma s poznejšim zemljepisnim pojmom Makedonija. Pokrajinsko ime Makedonija je izvirno obsegalo le območje severno od Tesalije in okoli Soluna (antična Makedonija pred svojim imperialnim širjenjem ni segala na ozemlje današnje države Makedonije). Najverjetneje so bili antični Makedonci del Grkov ali pa ljudstvo, ki je bilo po jeziku sorodno Grkom (ime Makedonija je najverjetneje grškega izvora in pomeni ozemlje, na katerem živijo visoki ljudje ali gorjanci/hribovci). V poznejšem obdobju se je zemljepisno ime Makedonija, predvsem zaradi makedonskih osvajanj, razširilo na večji prostor.
V šestem in sedmem stoletju so na ozemlje te razširjene Makedonije prišli Slovani in se pomešali s tamkajšnjimi staroselci. Del Makedonije je ostal grški po jeziku, v poznejših stoletjih so na območje Makedonije prišli tudi Turki ter Albanci in romansko govoreči Vlahi. Makedonija v času Otomanskega cesarstva je bila torej večnarodna, večjezična in večverska dežela. Današnjih Makedoncev torej ne moremo imeti za nekakšne potomce antičnih Makedoncev, po jezikovnem merilu so antičnim Makedoncem najbližje današnji grško govoreči prebivalci grške pokrajine Makedonije.
