Sobota, 13. 1. 2024, 9.01
10 mesecev, 3 tedne
99. dan vojne v Izraelu
Po vsem svetu številni protesti v podporo Palestini
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,68
Večinoma so se udeleženci shodov po navedbah agencije Reuters zbrali pred ameriškimi veleposlaništvi in konzulati, mahali s palestinskimi zastavami ter pozivali k takojšnjemu premirju v Gazi in bojkotu Izraela.
V številnih mestih po vsem svetu se je danes zbralo na tisoče ljudi, ki so na različne načine izražali podporo Palestincem, poročajo tuje tiskovne agencije. Protestniki so med drugim pozivali k takojšnji prekinitvi ognja v Gazi, kjer se že skoraj sto dni soočajo z intenzivnim bombardiranjem izraelskih oboroženih sil. Organizatorji shoda v Londonu so povedali, da je današnji protest del svetovnega dneva akcije za Palestino, ki je usklajeno potekal v več kot 30 državah po vsem svetu.
18.17 Po vsem svetu številni protesti v podporo Palestini
14.53 V izraelskih napadih na Gazo ponoči ubitih najmanj 60 Palestincev
8.58 Varnostni svet ZN soglasno obsodil poskuse preganjanja Palestincev iz Gaze
8.56 V Varnostnem svetu ZN ostra izmenjava mnenj glede napadov na hutije v Jemnu
8.51 ZDA z novimi napadi na jemenske hutije
18.17 Po vsem svetu številni protesti v podporo Palestini
V številnih mestih po vsem svetu se je danes zbralo na tisoče ljudi, ki so na različne načine izražali podporo Palestincem, poročajo tuje tiskovne agencije. Protestniki so med drugim pozivali k takojšnji prekinitvi ognja v Gazi, kjer se že skoraj sto dni soočajo z intenzivnim bombardiranjem izraelskih oboroženih sil.
Na tisoče ljudi se je pridružilo shodu v Londonu, kjer so udeleženci s skandiranjem in plakati med drugim pozivali k prekinitvi ognja v Gazi, poroča britanski BBC. Po podatkih policije je shod spremljalo več kot 1700 policistov, pri čemer so izvedli dve aretaciji. Protestnike je spremljala tudi velikanska lutka sirske begunske deklice, imenovana Mala Amal, ki je po osem tisoč kilometrov dolgem potovanju od turško-sirske meje do Manchestra julija 2001 postala simbol razseljenih otrok in človekovih pravic.
Organizatorji shoda v Londonu so povedali, da je današnji protest del svetovnega dneva akcije za Palestino, ki je usklajeno potekal v več kot 30 državah po vsem svetu.
Množični shodi so potekali v evropskih mestih, denimo v Parizu, Baslu, Dublinu, Rimu, Berlinu in na Dunaju, ter tudi v azijskih prestolnicah, kot so Aman, Džakarta in Kuala Lumpur. Več tisoč ljudi se je zbralo tudi v Johannesburgu v Južni Afriki. Večinoma so se udeleženci shodov po navedbah agencije Reuters zbrali pred ameriškimi veleposlaništvi in konzulati, mahali s palestinskimi zastavami in pozivali k takojšnjemu premirju v Gazi ter bojkotu Izraela.
Na tisoče protestnikov naj bi se danes popoldan po krajevnem času zbralo tudi v središču Washingtona, kjer po navedbah organizatorjev protestnega shoda pričakujejo najmanj 25 tisoč ljudi, poroča ameriški časnik Washington Post. Pozvali naj bi k prekinitvi ognja v Gazi, ustavitvi ameriške pomoči Izraelu in obsodili judovsko državo zaradi zločinov proti človeštvu.
14.53 V izraelskih napadih na Gazo ponoči ubitih najmanj 60 Palestincev
V izraelskih napadih na Gazo je bilo ponoči po navedbah tamkajšnjega ministrstva za zdravje ubitih najmanj 60 ljudi, več deset je bilo ranjenih. V 99 dni trajajočem sporu je bilo po zadnjih podatkih ministrstva v palestinski enklavi ubitih skoraj 24 tisoč ljudi, več kot 60 tisoč je bilo ranjenih, poročajo tuje tiskovne agencije.
Po napadu palestinskega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra, v katerem je umrlo okoli 1140 ljudi, je izraelska vojska sprožila silovito ofenzivo v Gazi. Število smrtnih žrtev med Palestinci v tej enklavi se je do danes povzpelo na 23.843, kar je 135 več kot v petek, je danes po poročanju britanskega BBC sporočilo ministrstvo za zdravje v Gazi. Še okoli 10 tisoč ljudi je pogrešanih.
Izraelska vojska je medtem po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes sporočila, da so njene sile v osrednjem delu Gaze zadele več deset raketometov, ki so bili pripravljeni za uporabo. Dodali so, da so v zračnih napadih na mesto Han Junis v južnem delu Gaze ubili štiri teroriste.
Zaradi izraelskega bombardiranja so bile v petek prekinjene internetne in telekomunikacijske storitve. Palestinski Rdeči polmesec je opozoril, da se zaradi izpada povečujejo težave pri takojšnjem doseganju ranjencev in poškodovanih.
V Izraelu medtem narašča zaskrbljenost za talce v Gazi, saj se bliža njihov stoti dan v ujetništvu. Med napadom 7. oktobra so borci palestinskega gibanja Hamas zajeli približno 250 talcev. Po več izmenjavah talcev za Palestince, zaprte v izraelskih zaporih, jih je v ujetništvu še nekaj več kot 130.
Izraelske oblasti so se s Katarjem v petek dogovorile, da bodo talci prejeli zdravila. Izrael sicer trdi, da jih je bilo 25 že ubitih.
8.58 Varnostni svet ZN soglasno obsodil poskuse preganjanja Palestincev iz Gaze
Varnostni svet ZN je v petek zvečer na pobudo Alžirije razpravljal o grožnji, ki jo predstavlja prisilno razseljevanje prebivalcev Gaze, pri čemer so bile obsodbe takšnih idej soglasne. Obsodila jih je tudi veleposlanica ZDA Linda Thomas Greenfield.
Slovenski predstavnik v Varnostnem svetu Samuel Žbogar je izrazil odločno nasprotovanje Slovenije izseljevanju Palestincev iz Gaze, ker bi bila to groba kršitev mednarodnega prava, enaka vojnemu zločinu. Obsodil je izjave v tej smeri in izrazil ogorčenje nad pogoji, v katerih živijo Palestinci v Gazi.
Izrazil je obžalovanje nad dejstvom, da Varnostni svet ZN glede Gaze ne izpolnjuje svoje odgovornosti, pozval k neoviranemu dostopu humanitarne pomoči in dejal, da zdaj v Gazi ni varnega prostora. Poudaril je še, da je treba takoj prekiniti ogenj.
Podobno je v svojih izjavah menilo tudi več drugih veleposlanikov držav članic Varnostnega sveta ZN, ki na koncu zasedanja ni sprejel ukrepa.
S položajem na terenu jih je seznanil generalni podsekretar ZN za humanitarne zadeve Martin Griffiths, ki je poudaril, da je treba vsem Palestincem iz Gaze omogočiti vrnitev domov, ker to zahteva mednarodno pravo.
Britanska veleposlanica Barbara Woodward je dejala, da njena država odločno zavrača predloge za izselitev Palestincev iz Gaze, Izrael pa je pozvala, naj ne le obsodi nasilja naseljencev na palestinskih ozemljih, ampak tudi ukrepa proti odgovornim ter Palestince zaščiti.
Ameriška veleposlanica je menila, da je položaj v Gazi z 1,8 milijona razseljenimi ljudmi nevzdržen. Ob tem je poudarila ameriško stališče, da se morajo palestinski civilisti vrniti v svoje domove v Gazi, takoj ko bodo razmere to dopuščale.
"Pod nobenimi pogoji se jih ne sme siliti, da zapustijo Gazo. Odločno zavračamo izjave izraelskih predstavnikov v tej smeri," je dejala Thomas Greenfieldova in dodala, da takšna neodgovornost otežuje pot do trajnega miru.
Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija je medtem obžaloval dejstvo, da ZDA onemogočajo ukrepanje Varnostnega sveta glede Gaze, ki je po njegovih besedah z več tisoč mrtvimi, uničeno infrastrukturo in dvema milijonoma beguncev v katastrofalnem stanju. "Napadi 7. oktobra ne morejo legitimizirati izraelske uporabe sile v Gazi," je dejal in zahteval takojšnje premirje.
Izraelski veleposlanik Gilad Erdan je zatrdil, da ni nobenega prisilnega izseljevanja prebivalcev Gaze in da to ni politika izraelske vlade. Ponovno se je zgražal nad dejstvom, da se je Varnostni svet ZN znova sestal zaradi Palestincev in do zdaj še niti enkrat zaradi Izraela.
Tožbo proti Izraelu pred meddržavnim sodiščem v Haagu, ki jo je vložila Južna Afrika, je ob tem označil za brezpredmetno in dejal, da bi namesto tega morali soditi Združenim narodom, ki si zatiskajo oči pred nasiljem palestinskega gibanja Hamas.
8.56 V Varnostnem svetu ZN ostra izmenjava mnenj glede napadov na hutije v Jemnu
Petkovo zasedanje Varnostnega sveta ZN o napadu koalicije držav pod vodstvom ZDA na položaje hutijev v Jemnu je minilo v znamenju ostrih kritik ruskega veleposlanika Vasilija Nebenzije, ki je napade označil za kršenje mednarodnega prava. Ameriška veleposlanica Linda Thomas Greenfield pa je poteze ZDA odločno zagovarjala.
Ruski veleposlanik Nebenzija je na zasedanju Varnostnega sveta ZN ostro napadel ZDA in preostale države, ki so sodelovale v napadih na hutije v Jemnu. Te je v noči na petek izvedla skupina držav pod vodstvom ZDA in Velike Britanije po hutijskih napadih na ladje v Rdečem morju.
Napade je označil za kršenje mednarodnega prava in za brezobzirnost brez utemeljitve ter ocenil, da bi se bilo treba po mednarodnem pravu pogajati s hutiji. Kritike je usmeril tudi proti ameriškemu onemogočanju sprejemanja resolucij o Gazi, napadom v Siriji in drugim potezam ZDA.
Veleposlanica ZDA Linda Thomas Greenfield je v odgovor nanizala dosedanje napade hutijev na ladje v Rdečem morju in dejala, da so si jemenski uporniki drznili napasti tudi ameriške helikopterje, ki so potem potopili tri njihove čolne.
Zatrdila je, da so bili napadi na hutije nujno potrebni in skladni zato, da onemogočijo nepremišljene napade jemenskih upornikov na mednarodni ladijski promet v Rdečem morju. Dodala je še, da so bili napadi povsem v skladu z mednarodnim pravom in pravico do samoobrambe v skladu z 51. členom ustanovne listine ZN.
Ruskega predstavnika je zbodla, da pred napadi hutijev ni varen nihče, niti Rusija, potem ko so jemenski uporniki po navedbah britanskega BBC pomotoma napadli ruski tanker. Poudarila je, da se je moralo od novembra lani kar dva tisoč ladij preusmeriti zaradi hutijev, ki so napadli ladje iz več kot 20 držav in pri tem zajeli talce, ki jih še niso izpustili.
Slovenski predstavnik Samuel Žbogar je obsodil napade hutijev v Rdečem morju in dejal, da sta svoboda plovbe in pomorska varnost ključnega pomena. Vendar je dodal, da morajo biti vsi ukrepi za obrambo plovil pred napadi izvedeni ob popolnem spoštovanju mednarodnega prava.
Poudaril je načela razlikovanja, nujnosti, sorazmernosti in previdnosti ter opozoril, da so prebivalci Jemna v letih spopadov zelo trpeli in si zaslužijo trajni mir. "Nikomur ni v interesu, da bi prišlo do nadaljnje nevarne eskalacije na Bližnjem vzhodu," je opozoril in dodal, da nedavni dogodki na območje vnašajo novo dinamiko, ki lahko še dodatno zaplete že tako razgrete razmere.
Pozval je k umiritvi napetosti in dodal, da so potrebna skupna prizadevanja združenega Varnostnega sveta, da bi se izognili padcu v brezno.
8.51 ZDA z novimi napadi na jemenske hutije
ZDA so danes izvedle nov napad na hutijske upornike v Jemnu, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočilo ameriško centralno poveljstvo (Centcom). Današnji napad sledi obsežnejšim skupnim napadom ZDA in Velike Britanije na položaje hutijev na skoraj 30 lokacijah.
Ameriški predsednik Joe Biden je v petek pozno zvečer opozoril, da se bodo ZDA odzvale, če bodo hutiji nadaljevali s tem nezaslišanim ravnanjem, poroča britanski BBC. V izjavi za medije v Pensilvaniji je ocenil še, da so bili napadi na jemenske upornike uspešni in da po njegovih informacijah ni bilo civilnih žrtev.
Hutiji so v petek obljubili maščevanje za napade ZDA in Velike Britanije. Ob tem je njihov predstavnik sporočil, da je bilo v petkovih napadih ubitih najmanj pet ljudi, še šest pa ranjenih. Ni pojasnil, ali je šlo za civiliste ali ne.
Medtem je slišati vse več opozoril pred dodatnim stopnjevanjem razmer na območju. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v petek vse vpletene pozval k zadržanosti, podobni pozivi so prišli tudi s Kitajske. Na temo omenjenih napadov se je v petek sestal tudi Varnostni svet ZN, nekaj dni po tem, ko je sprejel resolucijo, v kateri je od hutijev zahteval, naj nemudoma prenehajo z napadi v Rdečem morju.
