Petek, 17. 1. 2025, 15.32
5 ur, 55 minut
Resno svarilo Trumpu: "Ne stori tega, krvavo bo"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,23
Donald Trump je pred volitvami obljubljal obračun z mehiškimi narkokarteli, republikanski kongresnik iz Teksasa Dan Crenshaw pa je že leta 2023 v zakonodajni postopek vložil zakon, ki omogoča uporabo ameriške vojske v boju zoper mehiške mafijske narkokartele.
V predvolilni kampanji je Donald Trump obljubljal tudi obračun z mehiškimi mafijskimi narkokarteli. Po volitvah je Trump za novega veleposlanika v Mehiki izbral Ronalda Johnsona, nekdanjega polkovnika in uslužbenca Cie za posebne operacije. V kongresnem postopku je tudi zakon, ki bi dovoljeval uporabo ameriške vojaške sile proti mehiškim narkokartelom.
Čeprav so mehiški mafijski karteli najbolj znani po tihotapljenju in prodaji mamil, se ukvarjajo tudi s krajo nafte iz naftovodov, tihotapljenjem migrantov čez mejo ZDA in izsiljevanjem podjetij. Mehiška oblast jih skuša od leta 2006 uničiti z vojaško silo, a jim to za zdaj ni uspelo.
Od leta 2006 več kot 400 tisoč umorov
Kot v britanskem mediju Unherd piše mehiški novinar in poznavalec mafijskih kartelov Ioan Grillo, vojakom ni uspelo zmanjšati števila smrtnih žrtev, morda se je njihovo število celo povečalo. Od leta 2006 se je v Mehiki zgodilo več kot 400 tisoč umorov.
V tem obdobju so številni varnostni uradniki sami sodelovali s karteli, vključno z nekdanjim mehiškim ministrom za javno varnost Genarom Garcío Luno, ki ga je sodišče v New Yorku lani oktobra obsodilo na 38 let ječe.
Do zob oboroženi mafijski karteli
Mafijski karteli so dobro oboroženi za spopad z vojsko: za napade uporabljajo avtomobile, na katere namestijo eksploziv, brezpilotne letalnike, ki odvržejo improvizirane bombe, napolnjene s šrapneli in žeblji. Podstavljajo mine, ki ubijajo kmete in vojake v humveejih, ter izdelujejo bojna vozila, znana kot pošasti, saj so videti kot vozila iz filmov Pobesnelega Maxa: imajo neprebojno jeklo in udarne ovne.
Od leta 2006 je bilo v Mehiki zaradi narkokartelov umorjenih več kot 400 tisoč ljudi. Na fotografiji iz leta 2018 vidimo protestnike v mehiškem glavnem mestu ob peti obletnici izginotja 43 študentov pedagoške fakultete. Študente naj bi na jugozahodu Mehike krajevna policija prisilila, da izstopijo iz avtobusa in jih nato izročila neki mamilarski mafijski skupini.
Vojna s karteli je vojna, ki je mehiška vojska ne more dobiti, obenem pa se ne more izvleči iz te vojne. Tudi Washington bi moral biti previden, da se ne bi preveč zapletel v ta konflikt, svari Grillo.
Ameriški agenti že v Mehiki, bodo prišli tudi vojaki?
ZDA so že vpletene v mehiško vojno s karteli. Agenti Urada za boj proti drogam (DEA), FBI, domovinske varnosti in Cie vodijo operacije proti preprodajalcem mamil z uporabo agentov pod krinko. ZDA pomagajo Mehiki v zameno za zadrževanje migrantov in napade na tihotapce drog. Ameriška podjetja prodajajo orožje mehiškim varnostnim silam, toda gangsterji čez Rio Grande tihotapijo del tega orožje v ZDA.
Zdaj pa Donald Trump poziva, naj se v boj proti narkokartelom vključi tudi ameriška vojska. Republikanski kongresnik Dan Crenshaw je predstavil zakonodajo za odobritev ameriške vojaške sile proti kartelom. Trump je za veleposlanika v Mehiki izbral Ronalda Johnsona, upokojenega polkovnika in nekdanjega uslužbenca Cie za posebne operacije.
Opozorilo ZDA, naj se ne vpleta preveč v vojno s karteli
"Včasih sem mislil, da so prizori v filmu Sicario o ameriških specialnih enotah, ki se prikradejo čez mejo, da bi uničili kartele, čista fantazija. Zdaj mislim, da obstaja možnost, da bi se takšne operacije res zgodile. Toda Washington bi se moral izogibati temu, da bi ga potegnilo pregloboko v to močvirje," svari Grillo.
Mehiška vojaka stojita blizu trupel dveh moških, ki ležita na pločniku, potem ko so ju strelci ubili v Acapulcu v Mehiki januarja 2011. Posledica več ločenih nasilnih incidentov čez noč v tem pacifiškem letovišču je bilo več kot 25 mrtvih. Samo pred neko tržnico so našli trupla 15 moških, od tega 14 obglavljenih.
Republikanski zagovorniki trde linije upravičeno krivijo kartele za trgovino s fentanilom: od kitajskih farmacevtskih družb kupujejo sestavine in jih kuhajo v smrtonosno snov v laboratorijih južno od meje. Prav tako imajo prav, ko smrti zaradi prevelikih odmerkov v ZDA označijo za pravo nacionalno katastrofo. Že nekaj let v ZDA zaradi prevelikega odmerka mamil umre več kot sto tisoč ljudi letno, od tega v 70 odstotkih zaradi fentanila.
"Ameriške akcije ne bi ustavile kartelov"
Vendar težava s pozivom k bombardiranju kartelov ni le v tem, da bi zanetila čezmejne napetosti, zlasti če bi bili ubiti mehiški civilisti, kar bi lahko ogrozilo življenja Američanov zaradi maščevalnih napadov. Glavna težava je, da te ameriške akcije ne bi ustavile kartelov, je prepričan Grillo.
Razlog je v tem, da kartelov ne sestavlja nekaj glavnih zlikovcev, ki jih je mogoče odstraniti. To so razvejane mreže z opazovalci, strelci, tihotapci ljudi in prenašalci mamil. Na plačilnem seznamu kartelov so poslovneži in računovodje ter veliko policistov, vojakov, tožilcev in županov.
Razvejanost in številčnost kartelov
Študija, objavljena v znanstveni reviji Science, je pokazala, da so karteli z od 160 tisoč do 185 tisoč člani eden največjih delodajalcev v Mehiki. Grillo meni, da je številka še višja. Tudi če bi ameriške posebne enote odstranile tisoč kartelskih operativcev, bi jih več kot 99 odstotkov še vedno ostalo.
Vojaki mehiških oboroženih sil oktobra 2017 med varovanjem območja, medtem ko njihovi tovariši izkoreninjajo polje opijskega maka v bližini mesta Guachochi v mehiški zvezni državi Chihuahua. Helikopterji mehiških oboroženih sil razpršijo herbicide po poljih opijskega maka na težko dostopnih območjih, da bi uničili rastline.
Poleg tega ameriške sile ne bi mogle uničiti enega kartela in nato razglasiti zmage. Obstaja približno 20 pomembnih skupin, od največjih kartelov do močnih regionalnih akterjev in pomembnih lokalnih mafij ter na desetine povezanih tolp.
Skoraj neuničljivi karteli
Kot so ameriški agenti za boj proti mamilom ugotovili iz desetletij izkušenj: ko oslabijo en kartel, se drugi okrepi in pogosto samo ustvari več nasilja in razdrobljenosti. Ameriška aretacija glavnega moža Ismaela Zambade - El Maya julija lani je povzročila uničujočo državljansko vojno v kartelu Sinaloa, ki državo utaplja v krvi.
Pozive k bombardiranju kartelov zapleta tudi vprašanje, s kakšnim konfliktom imamo opravka južno od ameriško-mehiške meje. Mehiška vojna s karteli uradno ni vojna. Leta 2017 je neki britanski možganski trust trdil, da ima Mehika za Sirijo drugi najsmrtonosnejši oboroženi spopad na svetu. Mehiška oblast zanika, da gre za vojno.
Vojna s karteli tudi uradno vojna?
Če bi vojno s karteli v Mehiki obravnavali kot pravo vojno, bi to pomenilo, da bi kartele morali priznati kot vojskujočo se stran, njeni pripadniki pa bi imeli pravice po Ženevski konvenciji.
Mehiški narkokarteli morijo tudi novinarje, ki pišejo njih. Aprila 2012 so umorili novinarko Regino Martinez. Na fotografiji vidimo njeno fotografijo na križu med bdenjem v njeno čast pred občinskim uradom v Xalapi v Mehiki.
V Mehiki tudi ni raketnih napadov ali popolnih zračnih bombnih napadov. To je brutalna bitka, ki večini Mehike paradoksalno omogoča, da živi zunaj prelivanja krvi, pojasnjuje Grillo.
Pripadniki kartelov kot teroristi?
Če bi ZDA kartele opredelile kot teroristične skupine, bi to odprlo druga vprašanja. Tistim, ki bežijo čez mejo, da bi v ZDA zaprosili za azil, bi to okrepilo zatrjevanje, da so žrtve terorizma. Ameriške trgovine z orožjem bi lahko bile obtožene zagotavljanja orožja tujim terorističnim organizacijam.
Morda Trump uporablja grožnjo z nasiljem, da bi pritisnil na Mehiko, naj ukrepa. Novembra lani je Trump izjavil, da bo uvedel 25-odstotne carine na mehiško in kanadsko blago, če državi ne bosta preprečili vstopa migrantov in fentanila. Kmalu po tem, 3. decembra lani, so mehiške varnostne sile izvedle po svojih zagotovilih največji zaseg fentanila do zdaj.
Manj tihotapljenja mamil iz Mehike zaradi Trumpa?
Trumpov pritisk bi lahko tako vodil k temu, da bi mehiški karteli v ZDA tihotapili manj fentanila, izdelanega v Mehiki. To bi bil pozitiven razvoj in bi prav tako preprečil širjenje strupa v Mehiki. Toda ZDA bi se še vedno morale ukvarjati s fentanilom, ki se proizvaja drugje, tudi na ameriških tleh.
ZDA bi lahko ustvarile nov robusten zakon proti kartelom, tej novi vrsti paravojaškega organiziranega kriminala, ki se širi po zahodni polobli. Vendar bi se zakon moral uporabljati tudi v ameriških mestih, kjer karteli trgujejo z ogromnimi količinami mamil, denarja in orožja.
Konec vojne s karteli?
"Šefi kartelov se radi kopajo v zlatu in nakitu. Mehiška vojska ima veliko zaseženega orožja v bazi v Mexico Cityju v t. i. narkomuzeju. Neka bleščeča zasežena pištola ima ob strani vklesane besede, ki pravijo, 'samo mrtvi so videli konec vojne'. In Trump tega verjetno ne bo spremenil," še piše Grillo.
