Četrtek, 24. 11. 2022, 6.43
9 mesecev, 3 tedne
Ruske sile z raketometi nad stanovanjsko sosesko, poročajo o več mrtvih in ranjenih
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
167
Do ruskega obstreljevanja prihaja v času, ko je Moskva ta mesec umaknila svoje sile iz južnega mesta Herson.
274. dan vojne v Ukrajini. V ruskem obstreljevanju mesta Herson, ki so ga nedavno ponovno zavzele ukrajinske sile, so bile ubite najmanj štiri osebe, deset pa jih je bilo ranjenih, je danes sporočil guverner regije Herson Jaroslav Januševič. "Ruski napadalci so z raketometi začeli obstreljevati stanovanjsko sosesko," je na Telegramu zapisal Januševič in dodal, da je ena od stavb v mestu zagorela, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
20.35 V ruskem obstreljevanju Hersona štiri smrtne žrtve
18.45 Rusija in Ukrajina izmenjali 50 ujetnikov
16.20 Evropski parlament odobril 18 milijard evrov posojila za Ukrajino
15.59 V Ukrajini pokopali znanega baletnega plesalca, ki se je boril na fronti
14.58 Von der Leyen: Trdo si prizadevamo, da bi Rusijo udarili tam, kjer jo boli
13.40 Ukrajinske jedrske elektrarne ponovno priključili na omrežje
12.35 Poljska predlaga namestitev nemških protiraketnih sistemov v Ukrajini
10.25 Britanski obveščevalci: Rusi so v Donbas poslali elitne desantne enote
7.10 Rusi začeli serijsko proizvajati medcelinske balistične rakete Sarmat
6.15 Nebenzija: Ukrajinci so brez elektrike zaradi ukrajinske vojske
20.35 V ruskem obstreljevanju Hersona štiri smrtne žrtve
V ruskem obstreljevanju mesta Herson, ki so ga nedavno ponovno zavzele ukrajinske sile, so bile ubite najmanj štiri osebe, deset pa jih je bilo ranjenih, je danes sporočil guverner regije Herson Jaroslav Januševič.
"Ruski napadalci so z raketometi začeli obstreljevati stanovanjsko sosesko," je na Telegramu zapisal Januševič in dodal, da je ena od stavb v mestu zagorela, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Do ruskega obstreljevanja prihaja v času, ko je Moskva ta mesec umaknila svoje sile iz južnega mesta Herson in nekatere od njih premestila na položaje v vzhodnih regijah Doneck in Lugansk. Herson je tudi edina regionalna prestolnica, ki jo je Rusom od začetka invazije uspelo zavzeti, in njihov umik od tam velja za enega največjih ruskih neuspehov v vojni.
18.45 Rusija in Ukrajina izmenjali 50 ujetnikov
Rusija in Ukrajina sta izvedli zadnjo v vrsti izmenjav vojnih ujetnikov, pri čemer sta obe strani predali 50 ljudi, so potrdili uradniki v Kijevu in Moskvi, poroča Reuters.
Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je Ukrajina izpustila 50 ruskih vojakov, ki so bili ujeti, Andrij Jermak, vodja ukrajinske predsedniške administracije, pa je na Telegramu zapisal, da je Ukrajina sprejela 48 vojakov in dva častnika.
Od začetka vojne sta Kijev in Moskva izmenjala več kot tisoč vojnih ujetnikov. Prejšnji mesec je bilo iz ruskega ujetništva izpuščenih več kot 100 Ukrajink. Ukrajinsko notranje ministrstvo je sporočilo, da so bile nekatere od žensk ujetnice od leta 2019.
Another prisoner exchange took place today
— Special Kherson Cat 🐈🇺🇦 (@bayraktar_1love) November 24, 2022
50 🇺🇦 soldiers returned from Russian captivity.
Among them are two officers and 48 privates and sergeants.
19 defenders of Mariupol, 12 of whom were from Azovstal, as well as 15 prisoners from Chernobyl NPP and 7 from Zmeiny Island. pic.twitter.com/HBbicJIanR
16.20 Evropski parlament odobril 18 milijard evrov posojila za Ukrajino
Evropski parlament je danes odobril načrt za novo posojilo Ukrajini v vrednosti do 18 milijard evrov, so sporočili iz Strasbourga. Sredstva bodo Ukrajini omogočila kritje tekočih stroškov, vezana pa bodo na zavezanost Kijeva boju proti korupciji v državi in izvajanju pravosodne reforme. Posojilo mora v začetku decembra soglasno odobriti še Svet EU.
Posojilo, ki ga je Evropski parlament potrdil s 507 glasovi za, 38 proti in 26 vzdržanimi, pomeni približno polovico sredstev, ki jih bo Ukrajina po ocenah potrebovala v letu 2023. Denar bo v skladu s predlogom Evropske komisije namenjen kritju njenih ključnih tekočih stroškov, predvsem javnih storitev, kot so delovanje bolnišnic, šol in zagotavljanje stanovanj za preseljene ljudi, piše v sporočilu parlamenta.
Poleg tega bo posojilo doprineslo tudi k makroekonomski stabilnosti in obnovi kritične infrastrukture v državi. EU ga bo pridobila na finančnih trgih in ga Ukrajini izplačevala v četrtletnih obrokih. Vezano bo na nekatere reforme v luči približevanju EU, med drugim na ukrepe Kijeva za boj proti korupciji, reformo pravosodja, spoštovanje načel pravne države, dobro upravljanje in posodobitev državnih institucij.
"Ukrajina mora vedeti, da lahko računa na evropsko podporo tako dolgo, kot bo potrebno. EU je pripravljena zagotoviti redno in predvidljivo finančno pomoč, s katero bo do leta 2023 pomagala pokriti znaten del neposrednih finančnih potreb Ukrajine," je ob današnji odobritvi posojila dejala evropska poslanka, poročevalka za Ukrajino Sandra Kalniete (EPP).
Posojilo mora zdaj 6. decembra soglasno odobriti še Svet EU. Od začetka vojne so sicer EU in njene države članice za podporo Ukrajini že zagotovile 19,7 milijarde evrov, od tega velik del v obliki makrofinančne pomoči, ki jo je Evropski parlament odobril septembra in julija.
Poleg tega je predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola v sredo predstavila kampanjo Generatorji upanja, katere cilj je Ukrajini zagotoviti generatorje elektrike, ki bodo Ukrajincem ob nenehnih ruskih raketnih napadih na energetsko infrastrukturo pomagali preživeti zimo.
15.59 V Ukrajini pokopali znanega baletnega plesalca, ki se je boril na fronti
Danes so v Ukrajini pokopali baletnega plesalca Vadima Khlupianetsa iz kijevskega nacionalnega akademskega operetnega gledališča, ta je bil ubit blizu Bakhmuta v vzhodni ukrajinski regiji Doneck, poroča Sky News. Njegovo krsto so iz gledališča na pokopališče odnesli kolegi plesalci. Khlupianets, ki je bil doma iz Donecka, se je ukrajinski vojski prostovoljno pridružil, ko se je začela invazija.
14.58 Von der Leynova: Trdo si prizadevamo, da bi Rusijo udarili tam, kjer jo boli
Evropska unija pripravlja deveti sveženj sankcij proti Rusiji, je danes med obiskom na Finskem povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in hkrati izrazila prepričanje, da bodo skupaj s skupino G7 in drugimi pomembnimi partnerji kmalu uvedli cenovno kapico za rusko nafto.
"Trdo si prizadevamo, da bi Rusijo udarili tam, kjer jo boli, in tako omejili njeno zmogljivost vodenja vojne proti Ukrajini," je na skupni novinarski konferenci s predsednicama vlad Finske in Estonije ter namestnikom predsednika vlade Švedske dejala von der Leynova.
"Ne bomo počivali, dokler Ukrajina ne bo zmagala nad Putinom in njegovo nezakonito in barbarsko vojno," je še dejala o ruskem predsedniku.
Ruske napade na ukrajinsko civilno infrastrukturo je označila za vojni zločin in opozorila, da bodo številni Ukrajinci to zimo brez elektrike in marsikje tudi brez tekoče vode.
"Vem pa tudi, da bodo naši ukrajinski prijatelji premagali to tragedijo. Mi, EU, pa jim bomo v teh zelo težkih časih stali ob strani tako dolgo, kot bo to potrebno," je še dodala.
EU je prejšnji mesec odobrila osmi sveženj sankcij proti Rusiji, ki med drugim vključuje pravno podlago za uvedbo cenovne kapice za rusko nafto in širi seznam posameznikov in pravnih oseb, za katere veljajo sankcije.
13.40 Ukrajinske jedrske elektrarne znova priključili na omrežje
Tri nuklearke v Ukrajini, ki so še vedno pod nadzorom Kijeva, so ponovno priključene na električno omrežje, je danes sporočilo ukrajinsko ministrstvo za energetiko. Po sredinih ruskih raketnih napadih so jih namreč odklopili iz omrežja, do večera pa naj bi začele ponovno proizvajati elektriko za potrošnike, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Po včerajšnjem obsežnem obstreljevanju je energetskim delavcem do jutra uspelo poenotiti elektroenergetski sistem in tri jedrske elektrarne ponovno priključiti na električno omrežje," so prek družbenih omrežij sporočili z ministrstva in napovedali, da naj bi dobava elektrike iz teh elektrarn stekla danes zvečer.
Medtem so prebivalci Kijeva in več drugih ukrajinskih mest še vedno brez elektrike. "Sedemdeset odstotkov prestolnice je še vedno brez elektrike," je sporočil kijevski župan Vitalij Kličko in dodal, da si energetska podjetja prizadevajo ponovno vzpostaviti dobavo.
Po besedah Klička je pristojnim službam na levem bregu ukrajinske prestolnice uspelo ponovno vzpostaviti oskrbo z vodo, ki je bila prav tako prekinjena zaradi sredinega ruskega obstreljevanja. Prebivalci upajo, da bo voda kmalu ponovno stekla tudi na desnem bregu mesta, navaja AFP.
Po navedbah ukrajinske vojske so ruske sile v sredo na cilje po vsej državi izstrelile približno 70 manevrirnih raket in uporabile tudi brezpilotne letalnike. Zaradi poškodb na energetski infrastrukturi je v več ukrajinskih mestih prišlo do izpadov elektrike, o njih pa so poročali tudi iz sosednje Moldavije.
Iz Rusije so danes v luči napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo sporočili, da ima Kijev vse možnosti za izpolnitev zahtev Moskve in končanje trpljenja prebivalcev Ukrajine, poroča ruska tiskovna agencija Tass.
"Ukrajinsko vodstvo ima vse možnosti, da vzpostavi normalne razmere. Ima vse možnosti, da uredi razmere tako, da bo izpolnilo zahteve Rusije in v skladu s tem ustavilo vse mogoče trpljenje civilnega prebivalstva," je na novinarsko vprašanje o položaju ukrajinskih civilistov odgovoril tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
Zaradi intenzivnih ruskih napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo se je v sredo na zahtevo Ukrajine na izrednem zasedanju v New Yorku sešel Varnostni svet ZN. Pred tem so pri Svetovni znanstveni organizaciji (WHO) opozorili, da bo letošnja zima za milijone Ukrajincev boj za preživetje.
12.35 Poljska predlaga namestitev nemških protiraketnih sistemov v Ukrajini
Poljska je v sredo predlagala, da bi nemške protiraketne sisteme Patriot, ki jih je Berlin Varšavi ponudil po nedavni eksploziji rakete blizu ukrajinske meje, namestili v zahodno Ukrajino. Kijev je predlog že podprl, poroča poljska tiskovna agencija PAP.
"Po nadaljnjih raketnih napadih Rusije (na Ukrajino) sem nemško stran prosil, naj baterije Patriot, ki jih je ponudila Poljski, raje preda Ukrajini, ki naj jih razporedi na svoji zahodni meji," je na Twitterju zapisal poljski minister za obrambo Mariusz Blaszczak.
Tiskovni predstavnik poveljstva ukrajinskih zračnih sil Jurij Ihnat je v odzivu na poljsko pobudo dejal, da bi namestitev sistemov Patriot na zahodu Ukrajine okrepila varnost zračnega prostora Ukrajine in celotne Evrope, navaja PAP.
"To je vprašanje za naše partnerje, kakšne ukrepe so pripravljeni sprejeti za obrambo ukrajinske meje in ukrajinskega ozemlja ter Evrope, za zagotovitev varnosti zračnega prostora na obrobju Evrope," je po pisanju STA sporočil Ihnat in izpostavil, da imajo nemški protiraketni sistemi doseg več kot sto kilometrov.
Blaszczakov predlog je podprl tudi poljski premier Mateusz Morawiecki in ob tem zatrdil, da bodo storili vse za zagotovitev čim večje varnosti na območju ukrajinsko-poljske meje.
Berlin je protiraketne sisteme Patriot Varšavi ponudil po incidentu prejšnji torek, v katerem je raketa iz Ukrajine zadela poljsko vas Przewodow, ki leži okoli šest kilometrov od meje z Ukrajino, in ubila dva civilista.
Sprva je bilo govora o ruski raketi, vendar so predstavniki Poljske in ZDA kasneje izrazili domnevo, da je šlo za raketo ukrajinske zračne obrambe. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dolgo vztrajal, da je šlo za rusko raketo, nazadnje pa dejal, da ni povsem prepričan, kaj je povzročilo padec rakete na Poljsko.
Blaszczak in njegova nemška kolegica Christine Lambrecht sta se nato v ponedeljek dogovorila o sodelovanju pri varovanju poljskega zračnega prostora, pri čemer je Berlin Varšavi poleg sistemov Patriot ponudil tudi nemška letala Eurofighter.
10.25 Britanski obveščevalci: Rusi so v Donbas poslali elitne desantne enote
Britansko obrambno ministrstvo v najnovejšem poročilu svoje vojaške obveščevalne službe o razmerah v Ukrajini navaja, da je Rusija v zadnjih dveh tednih verjetno premestila velike dele svojih zračnodesantnih enot (VDV) na frontne črte v vzhodnih regijah Lugansk in Doneck.
Od septembra do oktobra je bila večina močno oslabljenih enot VDV vključena v obrambo zasedenih ozemelj zahodno od reke Dnipro v hersonski regiji, še piše v poročilu.
Obveščevalni viri še navajajo, da so del letalskih enot okrepili z nedavno mobiliziranimi rezervisti. Čeprav bo to slabo usposobljeno osebje verjetno oslabilo domnevno elitne zmogljivosti VDV, bo Rusija te enote verjetno namestila v sektorje, ki se ji zdijo posebej pomembni, še piše v poročilu.
Potencialne operativne naloge VDV vključujejo podporo obrambi območja Kreminna-Svatove v regiji Lugansk, a tudi krepitev ofenzivnih operacij v smeri mesta Bahmut v Donecku, še navajajo.
7.10 Rusi začeli serijsko proizvajati medcelinske balistične rakete Sarmat
V Rusiji se je začela serijska proizvodnja najnovejše medcelinske balistične rakete Sarmat, je po poročanju ruskih medijev povedal glavni direktor državnega raketnega centra Makejev Vladimir Degtjar.
"Raketni sistem smo že vključili v serijsko proizvodnjo, materiali in proizvodna oprema so zagotovljeni," je dejal. V naslednjih 40–50 letih bo Sarmat krepil bojni potencial ruske vojske in zagotavljal varnost Rusije, je še dejal in dodal, da bo "v trenutnih geopolitičnih razmerah to orožje postalo glavni dejavnik jedrskega odvračanja in zagotovilo za ohranjanje miru".
‼️🇷🇺🚀🏭"RS-28 Sarmat strategic missile has been put into serial production, it will ensure the security of the #Russian Federation for 50 years"
— Maimunka News (@MaimunkaNews) November 23, 2022
–Makeyev Rocket Design Bureau #Russia pic.twitter.com/Q1xa81cEYk
Rusija trdi, da bodo z novo raketo sposobni napadati cilje tako nad severnim kot južnim polom in s tem premagati sovražnikove protiraketne obrambne sisteme. Rusija je pred tem sporočila, da je bila prva izstrelitev medcelinske balistične rakete Sarmat 20. aprila uspešna.
Sarmat ima doseg 18 tisoč kilometrov in je lahko opremljena z jedrskimi konicami.
6.15 Rusija: Ukrajinci so brez elektrike zaradi ukrajinske vojske
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sinoči pozval Varnostni svet ZN, naj ukrepa proti Rusiji zaradi napadov na civilno infrastrukturo, zaradi katerih so ukrajinska mesta ostala v temi in brez elektrike.
Ruski veleposlanik pri ZN Vasilij Nebenzija se je nad videonagovorom Zelenskega pritožil in zavrnil "nepremišljene grožnje in ultimate" Ukrajine in njenih zahodnih zaveznikov.
Nebenzija je zatrdil, da so škodo na infrastrukturi povzročile ukrajinske protiletalske rakete, ki so ciljale ruske rakete, in pozval Zahod, naj preneha oboroževati Kijev s protiletalskimi sistemi.
"Rusija bo nadaljevala z napadi na Ukrajino, dokler Kijev ne bo sprejel "realističnega" pristopa do pogajanj," je še dejal.
167