Petek, 4. 4. 2025, 21.09
4 ure, 6 minut
Carine
Kitajski protiudarec Trumpu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
Donald Trump je izjavil, da bi se pogajal z državami glede carin, če mu te ponudijo "nekaj fantastičnega".
Mednarodni denarni sklad (IMF) še vedno ocenjuje makroekonomske posledice uvedbe carin ameriškega predsednika Donalda Trumpa, a kot je v četrtek zvečer sporočila njegova izvršna direktorica Kristalina Georgieva, te brez dvoma pomenijo bistveno grožnjo svetovnim gospodarskim obetom v času šibke rasti. Kmalu po uveljavitvi carin pa je Trump, v nasprotju s predstavniki svoje vlade, izjavil, da dopušča možnost pogajanj z državami za znižanje carin, če te ponudijo "nekaj fantastičnega". Medtem se vrstijo opozorila, kako močno se bodo višje carine prelile na potrošnike. Medtem v javnost kapljajo nove bizarnosti, kot je denimo ta, da je Trump na priporočilo spletne vplivnice odpustil šest uradnikov s področja nacionalne varnosti.
21.08 Trump za 75 dni podaljšal rok za prodajo TikToka
18.43 Trump na priporočilo spletne vplivnice odpustil svetovalce s področja nacionalne varnosti
16.36 Peking: Ostro nasprotujemo novim carinam
15.55 Trump kljub strmoglavljenju trgov potrdil zavezanost svoji politiki
14.22 Južna Afrika v luči ameriških carin poziva k reformi WTO
14.17 Tajvan po napovedi ameriških carin z večmilijardno pomočjo prizadetim sektorjem
14.06 Rutte: Razpravo o carinah je treba ločiti od razprave o obrambi
13.43 Kitajski protiudarec Trumpu: 34-odstotne dodatne carine na ameriške izdelke
11.58 Milijarderji ob napovedi ameriških carin ob 208 milijard dolarjev
11:35 Japonski premier posledice carin označil za nacionalno krizo
11:31 Padci na evropskih borzah, tudi ljubljanski, evro navzdol
10:53 Mehika zadovoljna z izvzetjem iz najnovejših ameriških carin
10.32 Carine bodo po pričakovanjih zarezale v gospodinjske proračune Američanov
7.55 Trump po napovedi carin dopušča možnost pogajanj z državami
6.58 IMF: Trumpove carine grožnja svetovni gospodarski rasti
21.08 Trump za 75 dni podaljšal rok za prodajo TikToka
Ameriški predsednik Donald Trump je danes napovedal, da bo podjetju ByteDance za 75 dni podaljšal rok za prodajo družbenega medija TikTok, ki bi se sicer iztekel v soboto. Trump se je na začetku mandata odločil, da ne bo uveljavljal zakona, ki zahteva prodajo za ohranitev TikToka na ameriškem trgu.
ZDA so lani sprejele zakon, ki določa, da mora kitajski ByteDance prodati TikTok, sicer bodo mediju onemogočili delovanje na ameriškem trgu. Zakon je začel veljati tik pred Trumpovim prevzemom oblasti, predsednik, ki se je v preteklosti zavzemal za takšen ukrep, pa je rok za prodajo podaljšal do 5. aprila.
Takrat je izrazil prepričanje, da bo dogovor o prodaji dosežen do roka. Pred dnevi je napovedal, da bo rok podaljšal za dodatnih 75 dni. To je danes potrdil na svojem družbenem mediju Truth Social.
ZDA so zakon sprejele zaradi skrbi, da je ByteDance in s tem TikTok pod nadzorom kitajskih oblasti, ki preko medija vohunijo za Američani.
Namero za prevzem večinskega deleža v TikToku je doslej izrazilo več velikih ameriških podjetij, skladov in skupin, vendar pa ByteDance v prodajo ne privoli.
"Zelo si prizadevamo za dogovor za rešitev TikToka in smo dosegli izjemen napredek," je objavil Trump in dodal, da bo njegova vlada sodelovala s Kitajsko.
Trump je v prvem mandatu prvi grozil s prepovedjo TikToka, ki ima v ZDA 170 milijonov uporabnikov. Vendar pa si je lani med volilno kampanjo premislil. Po zmagi na volitvah je trdil, da je k temu uspehu prispeval tudi TikTok, ker mu je pomagal dobiti podporo mlajših volivcev.
TikTok je prispeval denar za Trumpovo letošnjo inavguracijsko slovesnost, na katero je predsednik kot posebnega častnega gosta povabil glavnega izvršnega direktorja podjetja Shou Zi Chewa, poroča Politico.
18.43 Trump na priporočilo spletne vplivnice odpustil svetovalce s področja nacionalne varnosti
Ameriški predsednik Donald Trump je odpustil šest uradnikov s področja nacionalne varnosti, potem ko se je v sredo v Beli hiši srečal s spletno vplivnico Lauro Loomer, ki je znana po privrženosti Trumpu in teorijah zarote, poročajo ameriški mediji. Trump je novinarjem zatrdil, da Loomer ni bila vpletena v odločitev o odpuščanjih.
Odpuščanja so posledica škandala s skupinskim klepetom na aplikaciji Signal, v katero je svetovalec za nacionalno varnost ZDA Tim Waltz nehote vključil urednika revije Atlantic Jeffreyja Goldberga. Obrambni minister Pete Hegseth je glede na objavljeno komunikacijo vanjo vključil podrobnosti o napadu na jemenske hutijevce sredi marca.
Trump ni odpustil Waltza in Hegsetha, naj bi pa na priporočilo Loomer po poročanju New York Timesa odpustil podrejene uslužbence v Svetu za nacionalno varnost, ki jih je vplivnica obtožila, da so naredili napake, saj naj Waltz ne bi sam sestavljal skupine za klepet.
Poleg tega je Loomer Trumpa prepričevala, da mu odpuščeni niso dovolj zvesti, saj naj ne bi bili pripadniki njegovega političnega kluba Maga, ampak veljajo za neokonservativce.
Upoštevanje nasvetov nekvalificiranih ustvarjalcev spletnih teorij zarote pri kadrovskih odločitvah s področja nacionalne varnosti je nov in nenavaden pojav v ameriški politiki. Tega se zaveda tudi Trump, ki je novinarjem na poti na Florido v četrtek zatrdil, da Loomer ni imela s tem nič. Je pa v isti sapi dejal, da mu Loomer daje priporočila in da jih včasih upošteva.
Loomer je na mediju X potrdila le srečanje s Trumpom, ni pa šla v podrobnosti pogovora.
Zgodba je prišla na dan nekaj dni po tem, ko so se v ameriških medijih vrstile zgodbe o tem, da si uslužbenci Trumpove vlade prizadevajo, da Loomer, ki je bila v času kampanje pred lanskimi predsedniškimi volitvami redno ob Trumpu, ne dobi dostopa do predsednika.
Po izbruhu škandala, ki je dobil ime Signalgate, je Loomer krivdo naprtila Waltzovemu sodelavcu Alexu Wongu, ki naj bi dejansko dodal Goldberga skupinskemu klepetu. Vendar pa AFP poroča, da Wonga ni med šestimi odpuščenimi.
Laura Loomer je med drugim znana po širjenju teorije zarote, da je ameriška vlada izvedla teroristične napade na ZDA 11. septembra 2001, o njenem vplivu na Trumpa pri odpuščanjih pa je prvi poročal časopis New York Times. Odmevna je bila tudi njena izjava pred volitvami, da bo Bela hiša zaudarjala po kariju, če bo izvoljena demokratska kandidatka Kamala Harris, ki je mešanega indijskega rodu.
16.36 Peking: Ostro nasprotujemo novim carinam
V Pekingu so že v četrtek dejali, da "ostro nasprotujejo" novim carinam, ter napovedali protiukrepe za zaščito svojih pravic in interesov.
Na napoved kitajskih carin se je že odzval Trump, ki je ocenil, da je Kitajsko zajela panika. "Kitajska je to odigrala narobe, zgrabila jo je panika – edina stvar, ki si je ne morejo privoščiti!" je danes zapisal na družbenem omrežju Truth Social.
Trump je sicer sinoči omenil možnost nižjih carin za Kitajsko, če bo ta privolila v prodajo platforme TikTok ameriškemu kupcu. "S TikTokom imamo situacijo, v kateri bo Kitajska verjetno rekla: 'Odobrili bomo posel, toda ali boste kaj storili glede carin?'" je sinoči povedal novinarjem.
15.55 Trump kljub strmoglavljenju trgov potrdil zavezanost svoji politiki
Borzni trgi po svetu so že v četrtek zaradi Trumpove napovedi zabeležili izgube, ki se danes še poglabljajo, kar pa ameriškega predsednika Donalda Trumpa ne skrbi. Danes je zatrdil, da bo vztrajal pri svoji politiki, in obljubil, da bo to vlagateljem v ZDA koristilo.
"Vlagateljem, ki prihajajo v ZDA in vlagajo ogromne količine denarja, sporočam, da se moja politika ne bo nikoli spremenila. To je odličen čas, da postaneš bogat, bogatejši kot kadarkoli prej," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP Trump danes zapisal na družbenem omrežju Truth Social.
Vrednosti osrednjih indeksov po svetu danes nadalje padajo, potem ko so že v četrtek beležili izgube, saj vlagatelje skrbijo posledice napovedanih ameriških carin oziroma morebitna gospodarska recesija.
Še slabše so razpoloženi evropski vlagatelji, ki jih je še dodatno vznemirila kitajska napoved povračilnih ukrepov. Peking bo tako v četrtek kot odgovor na nove ameriške carine uvedel dodatne 34-odstotne carine na ves uvoz ameriškega blaga. Ob tem je zaostril pogoje poslovanja za več ameriških podjetij in vložil tožbo pri Svetovni trgovinski organizaciji (WTO).
Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 je bil okoli 15.20 po srednjeevropskem času na 3,84 odstotka nižji ravni kot ob koncu trgovanja v četrtek. Londonski indeks FTSE 100 je bil 3,73 odstotka pod izhodiščem, pariški CAC 40 je doslej nazadoval za 3,72 odstotka, frankfurtski DAX pa za 3,99 odstotka. Zadnji je bil kmalu po napovedi kitajskih carin že več kot pet odstotkov v rdečem.
Milanski indeks FTSE MIB je izgubljal 5,13 odstotka. Kot je poročala italijanska tiskovna agencija Ansa, je tik po polovici današnjega trgovanja indeks padal že za 7,5 odstotka – približno toliko je izgubil tudi 11. septembra 2001 po napadu na Svetovni trgovinski center v New Yorku. Vseeno pa današnje trgovanje ni najslabše od takrat. Kot navaja Ansa, sta bila slabša še 24. junij 2016, ko je Velika Britanija izglasovala izstop iz EU, in 6. oktober 2008, ko je šla v stečaj banka Lehman Brothers, kar je zaznamovalo začetek globalne finančne krize.
Pesimizem je prisoten tudi na naftnih trgih. Cene nafte so tako na najnižjih ravneh po letu 2021. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške nafte z dobavnim rokom maja je bilo treba popoldne po srednjeevropskem času odšteti 61,94 dolarja, kar je 5,01 dolarja manj kot v četrtek. Severnomorska nafta brent za dobavo v juniju pa se je pocenila za 4,73 dolarja na 65,41 dolarja. Obe vrsti nafte sta se v četrtek pocenili za več kot pet dolarjev.
14.22 Južna Afrika v luči ameriških carin poziva k reformi WTO
Južna Afrika je danes v luči dodatnih carin, ki jih je ta teden napovedal predsednik Donald Trump, pozvala k reformi in okrepitvi Svetovne trgovinske organizacije (WTO), saj da morajo vse države spoštovati pravila svetovne trgovine. Prepričani so, da je v interesu vseh, da so pravila trgovine jasna.
Carine, vključno z 31-odstotnimi na ameriški uvoz iz Južne Afrike, bodo negativno vplivale na blagovno menjavo, je po poročanju francoske tiskovne agencije danes novinarjem dejal južnoafriški minister za trgovino Parks Tau. Dodal je, da pri določanju dodatnih carin Trumpova administracija ni upoštevala načel delovanja WTO.
"Zavzemamo se za reformo WTO, ki bi se prilagodila trenutni realnosti in bi bila sposobna okrepiti večstranski sistem trgovine in preglednost pri mednarodnem trgovanju," je dejal Tau. Menil je še, da nove ameriške carine kažejo na potrebo za skupna prizadevanja za večstranski trgovinski sistem, v katerem bodo vsi poznali pravila.
"Ni le v interesu nas kot manjše države, gospodarstva v razvoju, da vsi poznamo pravila, ampak je to tudi v interesu razvitih držav," je poudaril Tau. Dodal je še, da vlada od ZDA zahteva pojasnila o tem, kako je bila dosežena 31-odstotna carina za Južno Afriko.
Po Trumpovi napovedi bodo sicer od sobote za ves svet veljale desetodstotne uvozne carine, od srede pa bodo za 60 držav in EU v veljavi še višje. Ameriški predsednik kljub številnim opozorilom analitikov o negativnih posledicah carin vztraja, da bodo močno okrepile ameriško gospodarstvo.
Kot je v četrtek poročala ameriška televizija CNBC, so številni opazovalci v ZDA sicer ugotovili, da je Trumpova administracija pri uvedbi carin uporabila neobičajno metodologijo, ki med drugim upošteva le primanjkljaj ZDA v blagovni menjavi, ne pa tudi ameriškega presežka v trgovini s storitvami.
14.17 Tajvan po napovedi ameriških carin z večmilijardno pomočjo prizadetim sektorjem
Tajvan bo sektorjem, ki jih bodo prizadele najnovejše ameriške carine, namenil 2,4 milijarde evrov pomoči, je sporočila tajvanska vlada. Ameriški predsednik Donald Trump je sicer v sredo napovedal 32-odstotne carine na uvoz tajvanskega blaga, izjema bodo računalniški čipi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Tajvanski premier Cho Jung-tai je ob napovedi paketa pomoči v višini 88 milijard novih tajvanskih dolarjev (2,4 milijarde evrov) dejal, da je namen načrta "nasloviti različne potrebe industrij in družbe v prihodnosti". Sredstva bodo namenjena finančni podpori, zmanjšanju upravnih stroškov, izboljšanju konkurenčnosti, davčnim spodbudam in diverzifikaciji trgov.
Cho je na novinarski konferenci povedal, da bo finančna pomoč v prvi vrsti namenjena industrijskemu in kmetijskemu sektorju.
Med izdelki, ki naj bi jih po oceni tajvanske vlade Trumpove carine najbolj prizadele, so informacijske in komunikacijske tehnologije, elektronika, jeklo, kovine in stroji, sestavni deli ter gradbeni materiali. Čaj, orhideje in ribe bodo verjetno prav tako med bolj prizadetimi izdelki, je dejal Cho in opozoril na morebitno "krčenje potrošniškega trga ali slabitev konkurenčne prednosti Tajvana".
Podpredsednica vlade Cheng Li-chun je dejala, da je vlada pred Trumpovo predstavitvijo pripravila odzivne ukrepe na podlagi morebitnih 25-odstotnih carin. Odločitev ameriškega predsednika za uvedbo 32-odstotnih carin je označila za nerazumno in nepošteno.
Približno 60 odstotkov tajvanskega izvoza v ZDA predstavljajo izdelki iz sektorja informacijske in komunikacijske tehnologije, med katere spadajo tudi računalniški čipi. Ti sicer ne bodo tarča novih carin, ki jih je v sredo naznanil ameriški predsednik.
Analitiki so po poročanju AFP kljub temu opozorili, da bodo carine na komponente imele verižni učinek na kritično industrijo računalniških čipov, ki je gonilna sila svetovnega gospodarstva.
Tajvan velja za eno od vodilnih sil na področju računalniških čipov, ta sektor pa je bil v preteklosti že vir trenj med Washingtonom in Tajpejem. Trump je Tajvan obtožil, da je ZDA "ukradel" industrijo čipov. Nedavno je Tajvanu zagrozil celo z uvedbo do stoodstotnih carin na uvoz njihovih čipov, še poroča AFP.
14.06 Rutte: Razpravo o carinah je treba ločiti od razprave o obrambi
Carine, ki ji nameravajo ZDA uvesti na uvoz iz vseh drugih držav, tudi zaveznic v Natu, ne predstavljajo kršitve severnoatlantske pogodbe, je danes po zasedanju zunanjih ministrov Nata povedal generalni sekretar zavezništva Mark Rutte. Poudaril je, da je treba razpravo o carinah ločiti od razprave o obrambi.
V Bruslju se je danes končalo dvodnevno zasedanje zunanjih ministrov zveze Nato, ki je potekalo v senci sredine odločitve ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bodo ZDA v soboto uvedle carine na uvoz iz vseh držav sveta, med katerimi so tudi zaveznice ZDA v Natu. Carine na uvoz jekla in aluminija ter avtomobilov so bile medtem že uvedene.
"Mislim, da to ni v nasprotju z drugim členom (Severnoatlantske pogodbe). V preteklosti smo videli številne primere različnih pogledov in carinskih sporov. To se je zgodilo že prej in ni predstavljalo kršitve drugega člena," je povedal Rutte.
Drugi člen Severnoatlantske pogodbe, s podpisom katere je bila na današnji dan pred 76 leti ustanovljena zveza Nato, določa, da si bodo zaveznice "v svojih mednarodnih gospodarskih politikah prizadevale za odpravo sporov in bodo spodbujale gospodarsko sodelovanje".
Rutte je poudaril še, da v preteklosti spori med zaveznicami na drugih področjih niso vplivali na zmogljivosti za skupno obrambo. "Mislim, da gre za dve ločeni zadevi in jih moramo zato tudi ločevati," je še povedal.
Glede skrbi nekaterih ministrov, da zaradi ameriških carin in posledične inflacije njihove države ne bodo mogle v zadostni meri zvišati izdatkov za obrambo, pa je dejal, da je naloga politikov, da sprejemajo odločitve, za kaj bodo namenjali denar, ki ga imajo na razpolago.
"V razpravah v zadnjih dveh dneh je bil konsenz, da v vse bolj nevarnem svetu Nato potrebujemo bolj kot kadarkoli prej. Smo enotni v zavezanosti drug drugemu," je po zasedanju, v ospredju katerega sta bila zvišanje obrambnih izdatkov in ruska agresija na Ukrajino, še povedal generalni sekretar.
V luči pozivov španskega premierja Pedra Sancheza, da bi kot obrambne izdatke upoštevali tudi ukrepe za spopadanje s podnebnimi spremembami, mejni nadzor in kibernetsko varnost, je poudaril, da je Natova definicija obrambnih izdatkov zelo jasna in da je ne nameravajo spreminjati.
Obenem je znova pozdravil ameriška prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini in izrazil navdušenje nad tem, kako ZDA vodijo pogovore s Kijevom in Moskvo. Poudaril je, da Washington s potekom pogovorov redno seznanja evropske partnerice.
Spomnil je še na izjavo lanskega vrha Nata v Washingtonu, v kateri so voditelji zapisali, da je pot Ukrajine v Nato nepovratna. Članstvu Ukrajine v Natu sicer nova ameriška administracija ni naklonjena.
13.43 Kitajski protiudarec Trumpu: 34-odstotne dodatne carine na ameriške izdelke
Uresničujejo se najbolj pesimistični scenariji, po katerih se bo popolnoma razplamtela trgovinska vojna. Na Kitajskem so se na Trumpovo napoved o visokih carinah odzvali tako s proticarinami kot s preiskavami ameriških podjetij. Kot protiukrep bodo uvedli dodatne 34-odstotne carine na blago, ki ga bodo kupili v ZDA. Ameriška vlada je v sredo sicer napovedala, da bo na kitajsko blago uvedla 20-odstotne carine na že obstoječe 34-odstotne.
Kitajske carine naj bi začele veljati v četrtek, 12 ur po uveljavitvi ameriških carin. Kitajska vlada je sprejela še več ukrepov, ki bi lahko prizadela ameriška podjetja. Na seznam "nezanesljivih subjektov" je dodala enajst ameriških podjetij in jim prepovedalo poslovanje na Kitajskem ali s kitajskimi podjetji. Uvedli so tudi stroge omejitve za izvoz nekaterih redkih zemeljskih elementov, ki jih je mogoče najti le na Kitajskem in so ključni za proizvodnjo vrste izdelkovm, od električnih avtomobilov do pametnih bomb.
Napoved Kitajske je zatresla tudi borze. Če so bile na evropskih borznih parketih sprva izgube več kot enoodstotne, je sredi dneva sledilo že kar dramatično padanje. Frankfurtski DAX je bil tako ob 13. uri že za pet odstotkov v minusu, kar pomeni daleč največji letošnji enodnevni padec.
11.58 Milijarderji ob napovedi ameriških carin ob 208 milijard dolarjev
Skupno premoženje 500 najbogatejših Zemljanov se je v četrtek, potem ko so ZDA z napovedjo carin zamajale finančne trge, skrčilo za 208 milijard dolarjev. Gre za četrti največji enodnevni padec trgov v 13-letni zgodovini indeksa milijarderjev, hkrati pa največje nazadovanje od vrhunca pandemije covida-19 leta 2020, poroča ameriški medij Bloomberg.
Bogastvo se je zmanjšalo več kot polovici vključenih v indeks premoženja, ki ga izračunava Bloomberg. V povprečju je nazadovalo za 3,3 odstotka.
Največje izgube so zabeležili ameriški milijarderji z ustanoviteljem Facebooka Markom Zuckerbergom na čelu. Ta je, potem ko so delnice Mete zdrsnile za devet odstotkov, izgubil 17,9 milijarde dolarjev, kar je okoli devet odstotkov njegovega premoženja.
Amazonove delnice so se v četrtek prav tako pocenile za devet odstotkov, kar je njihov največji padec po aprilu 2022. Strmoglavljenje vrednostnih papirjev je ustanovitelja Jeffa Bezosa stalo 15,9 milijarde dolarjev. Tečaj delnic podjetja se je od februarskega vrha znižal že za več kot 25 odstotkov.
Prvi mož Tesle Elon Musk, ki velja za tesnega zaveznika ameriškega predsednika Donalda Trumpa, pa je letos izgubil že 110 milijard dolarjev, od tega v četrtek 11 milijard dolarjev.
Med redkimi milijarderji zunaj ZDA, ki so se zaenkrat izognili vplivu carin, je najbogatejši Mehičan Carlos Slim. Osrednji indeks mehiške borze Bolsa se je namreč, potem ko so ZDA Mehiko izvzele iz tako imenovanih vzajemnih carin, ki jih je Trump napovedal v sredo, okrepil za 0,5 odstotka. Slimova neto vrednost se je ob tem povečala za približno štiri odstotke na 85,5 milijarde dolarjev, navaja Bloomberg.
11:35 Japonski premier posledice carin označil za nacionalno krizo
Ameriške carine na uvoz iz Japonske pomenijo nacionalno krizo, je danes dejal japonski premier Shigeru Ishiba. Vlada po njegovih besedah v sodelovanju z drugimi deležniki počne vse, kar je v njeni moči, za omilitev vpliva carin. Pozval je k premišljenemu odzivu in pogajanjem z ZDA, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ishiba je že v četrtek ministrom naročil, naj carine "pozorno preučijo in sprejmejo vse potrebne ukrepe". To po njegovih besedah vključuje finančno podporo za domačo industrijo in zaščito delovnih mest.
Japonski premier Shigeru Ishiba je ameriške carine označil za nacionalno krizo.
Danes se je sestal še s predstavniki vseh parlamentarnih strank, da bi se dogovorili o rebalansu proračuna. Zanj namreč potrebuje tudi podporo opozicije.
Guverner japonske centralne banke Kazuo Ueda je medtem danes opozoril, da bodo carine prizadele svetovno gospodarstvo v celoti, pri čemer ameriško ne bo izjema.
Odzvali so se tudi pri proizvajalcu vozil Nissan in napovedali revizijo načrtov za zmanjšanje proizvodnje v ZDA. To so pred časom napovedali v luči zmanjševanja stroškov, zdaj pa nameravajo načrte "prilagoditi". Trump je namreč uvoz vseh avtomobilov v ZDA ocarinil po 25-odstotni stopnji.
Poleg tega bo Nissan v ZDA nehal prodajati dva modela vozil, ki ju izdelujejo v tovarni v Mehiki. Kot so poudarili pri japonskem velikanu, imajo njihovi trgovci v ZDA sicer še veliko zalog, na katere carine ne bodo vplivale.
Japonska podjetja so največji tuji vlagatelji v ZDA, a je Trump v sredo kot del tako imenovanih vzajemnih carin vseeno napovedal 24-odstotne carine na uvoz iz Japonske.
11:31 Padci na evropskih borzah, tudi ljubljanski, evro navzdol
Osrednje evropske borze drugi dan zapored beležijo občutne padce indeksov. Vlagatelje nadalje skrbijo posledice napovedanih ameriških carin oz. morebitna gospodarska recesija. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 je trenutno na 1,64 odstotka nižji ravni kot ob koncu trgovanja v četrtek. Londonski indeks FTSE 100 je 1,22 odstotka pod izhodiščem, frankfurtski DAX je doslej nazadoval za 1,62 odstotka, pariški CAC 40 pa za 1,79 odstotka. Milanski indeks FTSE MIB izgublja 1,33 odstotka in dunajski ATX 3,26 odstotka. Züriški SMI medtem pada po 1,93-odstotni stopnji.
Indeks SBI TOP na Ljubljanski borzi je zdrsnil pod izhodišče in do 11.30 izgubil 0,82 odstotka vrednosti. Vlagatelji največ povprašujejo po delnicah NLB in Krke, s katerimi so doslej ustvarili za 585.000 oziroma 355.000 evrov prometa. Delnice NLB so doslej izgubile 1,48 odstotka, delnice Krke pa 0,59 odstotka.
Tečaj evra se znižuje. Na borzi v Frankfurtu je treba trenutno za en evro odšteti 1,10 dolarja, kar je 0,28 odstotka manj kot v četrtek. Indeks gibanja tečaja dolarja glede na šest preostalih večjih svetovnih valut je medtem upadel na 102,98 točke, kar je najnižje od sredine oktobra lani.
Tudi azijske borze so sklenile v rdečem. Tokijski indeks Nikkei 225 je potonil za 2,75 odstotka. Seulski Kospi je izgubil 0,86 odstotka, singapurski STI pa se je znižal za 2,73 odstotka. Avstralski All Ordinaries je šel navzdol za 2,55 odstotka. Borze na Kitajskem, na Tajvanu in v Indoneziji so danes zaprte.
10:53 Mehika zadovoljna z izvzetjem iz najnovejših ameriških carin
Mehika je zadovoljna, da so jo ZDA izvzele iz tako imenovanih vzajemnih carin. Kot je dejala mehiška predsednica Claudia Sheinbaum, odločitev pripisujejo dobrim odnosom z ameriško administracijo. Mehiško gospodarstvo velja za enega najbolj ranljivih zaradi ameriških carin.
Sheinbaum je v četrtek po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejala, da so s takšnim razpletom zadovoljni. "Vedno moramo biti hvaležni za pripravljenost predsednika ZDA, da sodeluje v dialogu glede naše države," je poudarila na podjetniškem dogodku.
Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum odločitev ZDA pripisujejo dobrim odnosom z ameriško administracijo.
Gospodarski minister Marcelo Ebrard pa je "ohranitev nedotaknjenosti" sporazuma o prosti trgovini USMCA izpostavil kot velik dosežek. Mehika bo v prihodnjih 40 dneh poiskala "najboljše pogoje" za dvostransko trgovino z avtomobili, jeklom in aluminijem, je napovedal.
Proti Mehiki je Trump sicer že uvedel 25-odstotne uvozne carine, ki pa ne veljajo za uvoz, vključen v sporazum o prosti trgovini USMCA. Enako velja za Kanado. Če bodo te carine po pogajanjih ukinjene, bodo za obe državi veljale 12-odstotne carine, razen za uvoz, ki je del USMCA.
Mehika 80 odstotkov celotnega izvoza nameni v ZDA, kar vključuje približno tri milijone vozil letno. Dodatno zvišanje ameriških carin na uvoz iz Mehike bi bo opozorilih analitikov mehiškemu gospodarstvu zato zadalo močan udarec.
10.32 Carine bodo po pričakovanjih zarezale v gospodinjske proračune Američanov
Sredina napoved carin na uvoz blaga z vsega sveta v ZDA ni zamajala le finančnih trgov, ampak je veliko negotovosti povzročila tudi med Američani. Ti bi lahko številne carine občutili v svojih družinskih proračunih, saj je pričakovati podražitve številnih proizvodov in hrane, zmanjšala pa se bo tudi kupna moč potrošnikov.
Carine v prvi vrsti sicer plačujejo uvozniki v ZDA, a jih bodo verjetno na koncu zaradi višjih cen občutili tudi potrošniki, zlasti pri nakupih živil, elektronike, avtomobilov, oblačil in obutve, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Podatki ameriškega ministrstva za kmetijstvo kažejo, da se delež ameriškega uvoza sadja in zelenjave vsako leto povečuje. Veliko pridelka prihaja iz Kanade in Mehike, dveh držav, ki ju v sredo objavljene carine niso prizadele, a je Washington zanju že prej uvedel 25-odstotne carine na ves uvoz, ki ni krit z določili sporazumoma o prosti trgovini med ZDA, Kanado in Mehiko (USMCA).
Veliko sadja in zelenjave na ameriških policah je iz uvoza.
Bodo pa občutne dajatve, ki bodo začele veljati ta mesec, prizadele uvoz drugih dobrin. ZDA na primer uvažajo velike količine banan iz latinskoameriških držav Gvatemale, Ekvadorja in Kostarike, za katere bodo od sobote veljale 10-odstotne carine.
Kot navaja AFP, se bo dvigu cen težko izognila kava, ki jo v ZDA po podatkih kmetijskega ministrstva uvozijo približno 80 odstotkov. Največji uvoznici sta Brazilija in Kolumbija, ki ju prav tako čakajo 10-odstotne carine.
Od srede dalje bodo veljale tudi 20-odstotne carine na uvoz oljčnega olja in alkohola iz Italije, Španije in Grčije, kar se bo po pričakovanjih prav tako poznalo na maloprodajnih cenah.
Uvozne dajatve za tajski jasminov riž in indijski riž basmati bodo po novem pri 36 oziroma 26 odstotkih, medtem ko 26-odstotne carine čakajo tudi indijske kozice, ki jih ZDA uvažajo v velikih količinah.
Visokim carinam se ne bodo izognili niti elektronika in avtomobili.
Veliko izdelkov zabavne elektronike je še vedno izdelanih ali sestavljenih v Indiji in na Kitajskem. Tudi ameriški tehnološki velikan Apple denimo kljub prizadevanjem za razširitev svoje dobavne verige večino svojih telefonov še vedno izdeluje na Kitajskem prek dobavitelja Foxconn. Uvoz strojne opreme iz drugega največjega gospodarstva na svetu v ZDA bo od srede dalje skupno ocarinjen v višini 54 odstotkov.
Tekstil naj bi se podražil za 17 odstotkov
Applov analitik Ming-Chi Kuo je po navedbah AFP sicer ocenil, da so ameriški kupci visokocenovnih iphonov, ki predstavljajo 70 odstotkov prodaje, "razmeroma bolj sprejemljivi glede podražitev".
Ameriška administracija pa je s četrtkom že uvedla 25-odstotne carine na uvoz avtomobilov iz drugih držav. Analitiki so opozorili, da bi to lahko stroške izdelave povprečnega avtomobila zvišalo tudi za več tisoč dolarjev.
Nove carine bodo vplivale tudi na cene čevljev in oblačil.
Vrednost delnic podjetij, ki izdelujejo oblačila in tekstil ter se zanašajo na poceni delovno silo, denimo na Kitajskem in v Vietnamu, se je v četrtek precej znižala. Delnice proizvajalca športnih oblačil in opreme Nike so potonile za več kot 13 odstotkov, trgovca z oblačili in dodatki Gap pa za več kot 20 odstotkov.
Zaradi novih carin bo uvoz iz Kitajske in Vietnama po novem obdavčen s 54 oziroma 46 odstotki.
Yalovo raziskovalno središče Budget Lab je ocenilo, da se bodo zaradi ameriških carin oblačila in tekstil podražili za 17 odstotkov, je poročala AFP.
Njihovi raziskovalci so izračunali tudi, da bi se lahko stroški povprečnega ameriškega gospodinjstva zaradi vseh carin, ki jih je letos napovedal Washington, na letni ravni povečali za skupno 3800 dolarjev.
7.55 Trump po napovedi carin dopušča možnost pogajanj z državami
Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek po napovedi carin na uvoz v ZDA iz vsega sveta v pogovoru z novinarji dejal, da bi bil pripravljen na pogajanja o carinah, a le pod pogojem, da ZDA v zameno dobijo "nekaj dobrega". Kot primer je navedel ameriški prevzem družabnega omrežja TikTok, ki je v lasti kitajskega podjetja ByteDance, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Ameriški predsednik je v preteklosti že omenil možnost nižjih carin za Kitajsko, če bo ta privolila v prodajo platforme ameriškemu kupcu. "S TikTokom imamo situacijo, v kateri bo Kitajska verjetno rekla: 'Odobrili bomo posel, toda ali boste kaj storili glede carin?'" je še povedal novinarjem.
Prepričan je, da so ZDA s carinami dobile "veliko moč" za pogajanja. "Postavili smo se v voznikov sedež. Če bi nekatere od teh držav (...) prosili, naj nam naredijo uslugo, bi rekle ne. Zdaj pa bodo za nas naredile vse," je dodal. Pričakuje tudi, da bodo številna podjetja po uvedbi carin preselila proizvodnjo v ZDA.
Prav tako je vztrajal, da bodo delnice in ameriško gospodarstvo doživeli razcvet, čeprav so se trgi zaradi njegovih carin znašli na udaru. "To je pričakovano," je dejal o odzivu trga. "Pacient je bil zelo bolan. Gospodarstvo je imelo veliko težav. Šlo je skozi operacijo. Gospodarstvo bo v razcvetu. Bilo bo neverjetno," je še dodal.
Trump je v sredo napovedal uvedbo 10-odstotnih carin na uvoz blaga iz večine trgovinskih partneric, na uvoz iz približno 60 držav, za katere njegova administracija meni, da imajo najbolj nepoštene trgovinske odnose z ZDA, pa še višje. Za uvoz iz EU bodo veljale 20-odstotne carine, za Združeno kraljestvo pa 10-odstotne. Carine bodo v veljavo stopile v soboto.
6.58 IMF: Trumpove carine grožnja svetovni gospodarski rasti
"Treba se je izogibati ukrepom, ki lahko dodatno škodijo svetovnemu gospodarstvu. ZDA in njihove trgovinske partnerje pozivamo, naj konstruktivno sodelujejo pri reševanju trgovinskih napetosti in zmanjšanju negotovosti. Ugotovitve svoje ocene bomo delili v poročilu o svetovnih gospodarskih obetih (WEO), ki bo objavljeno v času spomladanskih srečanj IMF in Svetovne banke ta mesec v Washingtonu," je sporočila Georgieva.
Medtem ko bodo svetovno gospodarstvo posledice Trumpovih carin šele doletele, pa so bili prvi na vrsti finančni trgi. Industrijski indeks Dow Jones je v četrtek v New Yorku padel za skoraj štiri odstotke, širši indeks Standard & Poor's 500 za skoraj pet odstotkov, Nasdaq pa za skoraj šest odstotkov. To so najhujši padci od marca 2020, ko je izbruhnila pandemija covida-19.
Potem ko je v sredo napovedal uvedbo desetodstotnih carin na uvoz z vsega sveta in za nekatere države še višje, se je Trump v četrtek umaknil iz Washingtona na svoje floridsko posestvo. V nasprotju s predstavniki svoje vlade pa je na poti tja že dopustil možnost pogajanj z državami po svetu glede znižanja carin.
Ameriški minister za trgovino Howard Lutnick je pred tem zavrnil možnost izjem za določene države, gospodarski svetovalec Peter Navarro pa je dejal, da ne bo nobenih pogajanj.
Zaradi Trumpove poteze je čez noč izpuhtelo v zrak več tisoč milijard dolarjev vrednosti delnic ameriških podjetij, kar je hudo prizadelo tudi zasebne pokojninske sklade, ki imajo naložbe v delnicah.
