Ponedeljek, 24. 2. 2025, 12.28
49 minut
Zunanji ministri EU o predlogu za okrepitev vojaške pomoči Ukrajini
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,28
Predlog visoke zunanjepolitične predstavnice Unije Kaje Kallas vključuje najmanj 1,5 milijona kosov topniškega streliva, sisteme protizračne obrambe ter urjenje ukrajinskih vojakov, so povedali viri pri EU.
Zunanji ministri EU bodo danes razpravljali o svežnju vojaške pomoči Ukrajini, ki ga predlaga visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Kaja Kallas. Na dnevnem redu je bilo tudi odločanje o omilitvi sankcij proti Siriji, tako so danes začasno odpravili del gospodarskih sankcij proti Siriji, kjer so decembra uporniške skupine strmoglavile predsednika Bašarja al Asada. Popoldne pa se bodo sestali še z izraelskim zunanjim ministrom Gideonom Sarom.
Zunanji ministri članic unije, med njimi slovenska ministrica Tanja Fajon, bodo danes po neuradnih informacijah razpravljali o predlogu za okrepljeno vojaško pomoč Ukrajini pri njenem spopadanju z rusko agresijo letos. Predlog visoke zunanjepolitične predstavnice Unije Kaje Kallas vključuje najmanj 1,5 milijona kosov topniškega streliva, sisteme protizračne obrambe ter urjenje ukrajinskih vojakov, so povedali viri pri EU.
Obenem naj bi ministri ob tretji obletnici ruske agresije sprejeli 16. sveženj sankcij proti Rusiji, ki je namenjen predvsem preprečevanju izogibanja do zdaj sprejetim ukrepom.
Zasedanje bo potekalo po tem, ko sta ZDA in Rusija pretekli teden brez sodelovanja predstavnikov Evrope in Ukrajine začeli pogovore o končanju vojne. Ob spremembi politike ZDA do Rusije se v EU vrstijo pozivi k nadaljnji podpori Kijevu in krepitvi lastne varnosti.
Obravnavali bodo tudi Bližnji vzhod
Izjave novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa o prevzemu palestinskega ozemlja v Gazi pa bodo po pričakovanjih zaznamovale razpravo zunanjih ministrov o Bližnjem vzhodu, kjer je v veljavi krhek dogovor o prekinitvi ognja med izraelsko vojsko in palestinskim gibanjem Hamas.
To bo tudi tema popoldanskega zasedanja pridružitvenega sveta EU-Izrael, na katerem bo izraelsko stran zastopal zunanji minister Sar.
Zunanji ministri EU omilili gospodarske sankcije proti Siriji
Zunanji ministri EU so danes začasno odpravili del gospodarskih sankcij proti Siriji, kjer so decembra uporniške skupine strmoglavile predsednika Bašarja al Asada. Sankcije so odpravili za energetski, prometni in bančni sektor. S tem želi unija podpreti vključujočo politično tranzicijo v Siriji, pa tudi njeno okrevanje in obnovo.
Kot so navedli na Svetu EU, so danes začasno odpravili sektorske ukrepe na področjih energetike, vključno z nafto, plinom in elektriko, ter prometa.
Poleg tega so štiri sirske banke in letalsko družbo Syrian Arab Airlines umaknili s seznama pravnih subjektov, za katere velja zamrznitev premoženja. Znova je dovoljeno tudi zagotavljanje finančnih in ekonomskih sredstev sirski centralni banki.
Svet EU je obenem uvedel določene izjeme pri prepovedi sodelovanja med sirskimi bankami in finančnimi ustanovami v članicah EU. S tem želijo omogočiti transakcije, povezane z energetskim in prometnim sektorjem, pa tudi z obnovo in zagotavljanjem humanitarne podpore.
Zunanji ministri EU so odločili še, da za nedoločen čas podaljšajo obstoječo izjemo, ki pri sankcijah velja za zagotavljanje humanitarne pomoči. V skladu z današnjo odločitvijo pa bo po novem izjema veljala še pri prepovedi izvoza luksuznih dobrin v Sirijo, dovoljen bo izvoz za osebno rabo.
Na Svetu so poudarili, da bodo v prihodnje ocenili, ali je mogoče začasno odpraviti še druge gospodarske sankcije. Prav tako bodo spremljali razmere v državi in ocenili, ali je začasna odprava sankcij še ustrezna. "Če ne bo šlo vse v pravo smer, bomo znova uvedli sankcije," je še pred odločitvijo o začasni odpravi sankcij proti Siriji poudarila visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas.
Sankcije proti Siriji so zunanji ministri omilili, potem ko so že konec januarja dosegli politični dogovor o tem, da jih bodo postopoma odpravili.
Sankcije uprte zoper Asadov režim
Unija je sicer sankcije proti Siriji uvedla kot odziv na nasilno zatiranje nasprotnikov režima zdaj že nekdanjega predsednika Bašarja Al Asada leta 2011. Sankcije so bile med drugim usmerjene proti različnim gospodarskim sektorjem, od katerih je imel koristi Asadov krog tesnih sodelavcev.
Ukrepi proti posameznikom in pravnim osebam, povezanim z Asadom, proizvodnjo kemičnega orožja in nezakonito trgovino z drogami, ostajajo v veljavi. Prav tako še naprej velja vrsta sektorskih sankcij, med drugim za trgovino z orožjem, opremo za izvajanje represije in programsko opremo za prestrezanje in nadzor.
Za odpravo sankcij in tuje naložbe, ki bi pomagale pri gospodarskem okrevanju države, si močno prizadevajo prehodne sirske oblasti, ki so vodenje države prevzele po decembrskem padcu Asadovega režima.
