Petek, 21. 6. 2024, 13.00
4 mesece, 4 tedne
Nasvet za izlet v hribe (55.)
Velika Zelenica, manj obljuden razglednik nad Robanovim kotom #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,99
V teh dneh je v središču zanimanja dogajanje na nogometnih zelenicah, pa naj bo to iztočnica še za našo petkovo rubriko Nasvet za izlet v hribe. Zelenico nad Ljubeljem vsi poznamo, precej manj poznana in manj obljudena pa je Velika Zelenica (2.114 metrov) na Dleskoškovi planoti v Savinjskih Alpah (poglejte v zgornjem videu). Za vse tiste, ki iščete še malo avanture, pa dodajamo namig za krog po vzhodnem delu te planote.
Izhodišče na planini Ravne. Tura se začne levo od koče.
Velika Zelenica (2.114 m) je najvišji vrh na vzhodnem delu Dleskoškove planote, a je zanimivo povsem zelen, le nekaj deset metrov oddaljeni Veliki vrh (Veža), ki je štiri metre nižji, pa povsem kamnit. Vrh je nekoliko uravnan, tako da bi na tamkajšnji zelenici res lahko igrali nogomet. A kaj ko bi žoga zletela več kot 1.100 metrov globoko v Robanov kot. Vzpon na Veliko Zelenico je najbolj zanimiv prav zaradi pogleda na to ledeniško dolino, saj je ta tik pod njegovo skoraj navpično severno steno. Je pa pravzaprav nedaleč stran res nogometno igrišče, najvišje pri nas, na planini Korošica pod Ojstrico, ki pa v zadnjih letih, potem ko je pogorel tamkajšnji Kocbekov dom, bolj kot ne sameva.
Strmi sta prva in zadnja tretjina poti na Veliko Zelenico.
S pohodom na Veliko Zelenico in sosednji Veliki vrh (2.010 m) sledimo tudi priporočilu Planinske zveze Slovenije, da letos večkrat obiščemo Zgornjo Savinjsko dolino (in Koroško) ter tudi na ta način podpremo območja, ki so bila lani prizadeta v vremenskih ujmah. Obenem pa še razbremenimo preveč obljudene pohodniške poti v Julijskih Alpah. Izhodišči za vzpon na Veliko Zelenico sta dve: planina Podvežak in planina Ravne. S Podvežaka smo vas na Veliki vrh in na krožno pot po zahodnem delu Dleskoškove planote povabili lani, zato letos predlagamo Ravne oziroma imenovana tudi Ravni (1.500 m). Tudi do te se zapeljemo po ozki gorski cesti iz Podvolovljeka (nedaleč od goriške vasi Luče). Ko se asfaltna cesta konča (kmalu sledi križišče: levo Podvežak, desno Ravne), so do planine še štirje kilometri dobre makadamske ceste (lahko pa se parkira tudi kilometer pod planino).
V videu poglejte, kako je videti krožna pot prek Velike Zelenice:
Najkrajša pot do Velike Zelenice je čez planino Dolge trate. Tako za kočo na planini Ravne krenemo levo. Pot je markirana. Že po nekaj minutah se začne precej strm vzpon prečno po večji poseki in nato skozi gozd. Hitro pridobivamo višinske metre in kmalu smo v pasu ruševja in borovcev. In že se nam odprejo prvi pogledi v smeri juga, proti Rogatcu, Lepenatki, Menini in Veliki planini. Ko se po uri vzpona pot poravna, smo na podolgovatih pašnikih planine Dolge trate. Mimo planšarskega stana nadaljujemo levo vzdolž pašnikov. Od tu je druga tretjina pohoda precej zložna. Kmalu za kalom ob koncu pašnikov Dolgih trat sledi razpotje, kjer nadaljujemo desno v smeri Velikega vrha.
Planina Dolge trate. Pohod nadaljujemo levo vzdolž pašnikov.
Druga tretjina poti je precej zložna.
V smeri severa zdaj hodimo pod zahodnimi pobočji Dleskovca do razpotja na Sedelcu, kjer izberemo levo pot (znova proti zahodu). Nad nami sta že Veliki vrh in Velika Zelenica. Že po nekaj minutah je novo razpotje, kjer pa lahko izberemo eno ali drugo pot. Desna nas popelje navzgor po vzhodnih pobočjih, kjer so lahko še na začetku junija snežišča, po levi poti pa najprej obidemo Veliki vrh in se nanj povzpnemo po jugozahodnem pobočju. Sam sem pred dnevi izbral drugo možnost.
In na koncu še pol ure strmo navzgor
Ko se pred nami odpre pogled na mogočno Ojstrico, smo pozorni na odcep poti strmo navzgor na Veliki vrh (zapisano na tleh na skali). Zdaj nas čaka pravi preizkus kondicije, sledi namreč skoraj 250 višinskih metrov precej strmega vzpona. Po dveh urah, morda dveh in pol, če imate počasnejši tempo, smo na Velikem vrhu, kjer je postavljen manjši Aljažev stolp. A naš tokratni cilj je levo, Velika Zelenica. Od tu pot ni markirana, a do Zelenice je le še nekaj minut. V smeri severa se spustimo po širokem zložnem pobočju in nato znova rahlo vzpnemo na travnato Veliko Zelenico. Čeprav se nam ne bo zdelo, je štiri metre višja od Velikega vrha. In na severu je strmo odrezana.
Mali Aljažev stolp na Velikem vrhu in v ozadju Ojstrica v oblakih. Od tu je do sosednje Velike Zelenice samo še nekaj minut.
Upamo, da najdete tudi nekaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu
Instagram.com/matejtravels, naročite pa se še na njegov kanal na YouTubu.
Pogled z Velike Zelenico proti Ojstrici (v oblakih) ter navzdol proti Molički planini
Če boste imeli jasno vreme, sam ga nazadnje nisem imel, se vam bodo odprli izvrstni razgledi (poglejte v zgornjem videu). Pod nami bo torej Robanov kot, na drugi strani nad njim Krofička. V smeri zahoda je pod Veliko Zelenico Molička planina z najvišje ležečo kapelico v Sloveniji, nad njo pa se dvigajo najprej Mala Ojstrica (20.13), za njo Ojstrica (2.350 m) in nekaj vrhov naprej Planjava (2.394 m). V smeri jugovzhoda bosta v daljavi gotovo prepoznali Veliko planino. V smeri jugovzhoda je nedaleč Dleskovec, proti severovzhodu pa strmo odrezan rob Dleskoškove planote nad Robanovim kotom (eden bolj izrazitih vrhov na njem je Križevnik, 1.910 m). Za njim v Daljavi boste prepoznali Raduho, kamor smo vas povabili pred tednom dni, in pa Peco.
Izhodišče: planina Ravne (1.500 m)
Višinska razlika po poti: 750 metrov
Čas za vzpon: dve uri in 15 minut
Zahtevnost: nezahtevna markirana pot
Sestop je najlažje opraviti po zdaj že znani poti pristopa.
Delno nemarkirana krožna pot po Dleskoškovi planoti
Pogled z Dleskovca proti Velikemu vrhu in Veliki Zelenici
Po nemarkirani poti na Križevnik
A Dleskoškova planota je kot nalašč za krožne ture po vrhovih in planinah. Lani smo vam predlagali tisto s Podvežaka na Veliki vrh in nato navzdol do Molične planine, pa na Malo Ojstrico, planino Korošico in nazaj prek Vodotočnika. Bolj avanturističen pa je lahko krog na tem vzhodnem delu s planine Ravne, saj je del nemarkiran in je zato pot manj shojena, zaradi rušja in borovcev ponekod precej zaraščena. Nekaj za iskalce poti torej! Sem in tja si je tako pametno pomagati z digitalnim zemljevidom na eni od aplikacij (npr. Komoot ali AllTrails), kjer snemate svojo pot in jo primerjate z vrisano stezo in jo tako lažje najdete.
Izhodišče: planina Ravne (1.500 m)
Višinska razlika po poti: 900 metrov
Razdalja: 13 km
Čas za pohod: od šest do sedem ur (plus postanki)
Zahtevnost: delno zahtevna in delno nemarkirana pot
Kopija digitalnega zemljevida z vrisano prehojeno krožno potjo po zahodnem delu Dleskoškove planote.
Naj ta krog le na kratko opišem, da ne izdam vseh čarov. Tura se začne enako kot zgoraj opisana na Veliko Zelenico, pri kalu na Dolgih tratah pa se usmerimo na nemarkirano stezo na Dleskovec (smer sever, med borovci strmo navzgor). Z Dleskovca je odličen pogled na Veliki vrh in Veliko Zelenico. Poiskati bo treba tudi sestop z Dleskovca po zahodnem ali severnem pobočju do prej omenjenega Sedelca. Nato sledi vzpon na Veliki vrh in Veliko Zelenico.
Z Zelenice pa nato le pogumno strmo navzdol po nemarkirani poti v smeri Križevnika, torej po robu nad Robanovim kotom. Tudi tu se bo mestoma treba boriti z borovci in poiskati pot. Ker se pot večinoma spušča, nato sledi krajši strm vzpon na Križevnik (slabi dve uri z Velike Zelenice), s katerega pa je razgled na Robanov kot še lepši kot z Velike Zelenice. Pa tudi na celotno prehojeno pot od Dleskovca do sem. S Križevnika se spustimo po isti poti in nato še naprej v smeri juga po nemarkirani nadaljujemo skozi gozd macesnov do planine Polšak in nazaj na Ravne. Tu je pot lažje sledljiva, kakšne pol ure pred Ravnami pa tako ali tako pridemo na markirano pot, ki sicer povezuje Ravne z Velikim vrhom prek Zelenih trat. S postanki vred gre za celodnevni pohod (hoje je od šest do sedem ur), kjer se naredi 13 kilometrov in okoli 900 višinskih metrov.
V naslednjem videu pa poglejte, kakšen je razgled s Križevnika:
