Podjetnik, ki ga pozna vsak ljubljanski bankir: Če kdo to bere, vam povem, da to ni pravi način

Dolgoletni slovenski odbojkarski reprezentant, ki s slovensko izbrano vrsto v različnih vlogah sodeluje še danes, spada med tiste fante, ki jih je s tem prelepim športom seznanil in zanj navdušil učitelj fizike in matematike Marko Brumen. Od tam pa ga je pot vodila po številnih slovenskih klubih, zaigral je tudi za številne evropske klube, med drugim tudi slovito Modeno, ki še danes spada med evropske velikane.

''V Ljubljani tisti čas odbojka ni bila najbolje razvita, zato smo na treninge hodili na Brezovico, kjer sem tudi začel svojo športno pot. Od tam smo šli tisti boljši k Olimpiji, ki je takrat igrala v prvi ligi, in potem naprej,'' se začetkov spominja Šmuc, ki je v Sloveniji pred odhodom v tujino igral še za Salonit in Calcit, s katerim je postal pokalni in državni prvak, in odšel na Nizozemsko k Dynamu iz Apeldoorna.

Vsi Sportalovi gostje v rubriki Druga kariera

Malce mu je žel, da ni dokončal študija

Po podpisu pogodbe s Salonitom je po dveh letih prekinil študij na fakulteti za strojništvo. Foto: Vid Ponikvar Po odhodu v Kanal se je vpisal tudi na fakulteto za strojništvo, a je moral študij po odhodu na Primorsko opustiti.

''Vpisal sem se na fakulteto za strojništvo, a sem moral študij po odhodu k Salonitu v Kanal prekiniti. Takrat še ni bilo študija na daljavo, zato sem moral vse skupaj opustiti. Zdaj mi je malce žal, ne zaradi strojnega faksa, a vsaka izobrazba ne more škoditi. Poleg tega ti vsaka stvar da nekatere izkušnje, ki bi mi danes v tem poslu lahko prišle prav,'' pravi 42-letni nekdanji slovenski reprezentant, ki ne izključuje, da bi se v prihodnje lahko lotil tudi kakšne šole.

Šmuc je odbojkar, ki mu poškodbe niso prizanašale, v obdobju, ko je pisal uspešno zgodbo z ACH Volleyjem, si je huje poškodoval hrbet in moral za pol leta prekiniti igranje.

Pozneje je kljub temu dobil ponudbo Modene, zaigral je tudi na Poljskem, zanimivo izkušnjo pa je doživel v Katarju, kjer se je udeležil svetovnega klubskega prvenstva. 

Priznava, da je med svojo kariero tudi nekaj privarčeval, a še zdaleč ne toliko, da bi lahko od tega živel do konca življenja. Foto: Vid Ponikvar

Če znaš z denarjem, je mogoče privarčevati

''Z odbojko ni mogoče zaslužiti toliko, da ti po koncu kariere ne bi bilo treba več delati. Glede na to, da sem imel srečo, da sem igral za reprezentanco in smo se tako lažje prodali v boljše klube, ti zneski niso bili ne vem kakšni. Seveda je mogoče nekaj privarčevati, če si varčen in če veš, kako z denarjem ravnati. To je zelo pomembno,'' pravi Šmuc, ki je v letih, ko se mu je počasi iztekala igralska ura že začel spogledovati s projekti, ki jih je želel uresničiti v prihodnosti.

Po končani karieri je kot trener pomagal v Črnučah in takrat s tisto ekipo naredil res lepo zgodbo. ''Vsi ti fantje, ki so takrat brez izgubljene tekme zmagali drugo ligo, zdaj igrajo v prvi. Nekateri so osvajali tudi odličje na evropskem tekmovanju. To je obdobje, ki se ga res rad spominjam,'' je dejal Šmuc, ki je tako nepričakovano zaplaval v trenerski poklic. Nato je na pomoč poklical še ACH Volley.

Tomi Šmuc je uspešno vodil ACH Volley, nato pa so ga ob nenavadnih razlogih odstavili. Zamenjal ga je Bogdan Kontik. Pravi, da si vsega skupaj ni jemal k srcu, saj si nikoli ni nameraval služiti kruha s trenerskim poklicem. ''Lahko bi se razšli na lepši način, kakšnih zamer pa ne gojim. Pustimo zdaj to." Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

Trenerstvo le služba za določen čas

Po fantastični sezoni so se Črnuče združile z ACH Volleyjem, ki je bil pred tem, da razpade. ''ACH Volley je bil takrat na robu propada. Prepričan sem, če takrat ne bi Črnuče priskočile na pomoč in pomagale postaviti ekipe, ACH Volley tega ne bi preživel. Prišli smo jaz, pomočnik Primož Dirntiš in še šest igralcev. Moram reči, da smo v tistem obdobju igrali zelo dobro. V tistem obdobju me je ta poklic veselil, zdaj pa …'' se zazre.

''Ko sem videl, kako je vse skupaj v vrhunskem športu, ko te lahko zamenjajo le zaradi politike kluba in rezultati ne štejejo kaj veliko, me trenerstvo ni več zanimalo. A moram reči, da nikoli nisem imel v glavi, da bi se po končani karieri preživljal kot trener. Že takrat sem imel v glavi nekaj drugega. Trenerstvo na najvišji ravni je preveč tvegan in nehvaležen poklic,'' se spominja sladko-grenke trenerske izkušnje.

Slovenija je po več letih obljub pred letom in pol dobila pokrito dvorano za odbojko na mivki. Foto: Športni Park Ludus Črnuče

Kdaj je prišla zamisel o športnem parku in dvorani?

O prihodnosti je začel razmišljati že kot igralec. Predvsem proti koncu kariere, ko je bila dolgoročna pogodba le pobožna želja: ''Seveda se mi je takrat porajalo vprašanje, kaj početi po koncu kariere, in ideja o športnem parku in dvorani za odbojko na mivki se je rodila ravno na to vižo.''

V družbi prvega moža OZS Metoda Ropreta in Zorana Jankovića. Foto: Vid Ponikvar

Želel je postaviti le igrišče, še to le za prijatelje, nato pa ...

Vse skupaj pa na začetku ni bilo zamišljeno v tako velikem obsegu. ''Spomnim se, da sem želel na svoji parceli narediti igrišče zase in za prijatelje v Gameljnah, a mi ni uspelo pridobiti ustreznih dovoljenj. Zdaj lahko rečem, da hvala bogu. Po tem sem začel iskati, kje v Ljubljani pa bi lahko izpeljal, kar sem si zamislil. Kmalu je ideja dobila nadgradnjo, 'kaj pa, če ne bi bilo samo nekaj igrišč in bi naredili nekaj za celoletno uporabo'. Najprej smo razmišljali o montažnem objektu, zdaj pa sedimo pred pravo dvorano,'' ponosno pove in se v isti sapi zahvali mestni občini Ljubljana in njenemu županu. 

Nikoli ni imel pomislekov, giba se danes že vsak

Foto: Vid Ponikvar Glede na to, koliko ljudi se v Sloveniji redno giba in išče kraje, kjer se lahko sprostijo, nikoli ni imel pomislekov, da zadeva ne bi zacvetela. ''Že prej sem delal na odbojkarskih igriščih in vedel sem, da igrišča vseskozi zasedena. Če ljudem ponudiš, da lahko priljubljen poletni šport igrajo tudi pozimi, veš, koliko je ura.''

''Spraševali smo se, koliko igrišč je optimalno. Nismo želeli, da bi jih bilo preveč in da jih ne bi bilo premalo. Mislim, da smo zadeli pravo število, lahko pa se zgodi, da se bo v nekaj letih izkazalo, da je igrišč premalo,'' o morebitnih sladkih skrbeh pripoveduje Šmuc.

V tem projektu pa ni sam. Z njim je že od podpisa pogodbe z Mestno občino Ljubljana njegov partner Martin Hrast.

''Z Martinom se poznava že vse življenje. Odbojko sva skupaj igrala že v osnovni šoli. Ob sebi sem si želel nekoga, ki bi v tem projektu videl pozitivno zgodbo. Martin jo je in vesel sem, da je zdaj del te pogodbe. Ko končaš projekt, je dobro, da je nekdo ves čas tukaj. Dobro je, da je to nekdo, ki ima delež v podjetju.''

Vse ni šlo gladko

Ko pogleda nazaj, mu je žal, da se je toliko časa mučil z obiskovanjem bank. ''Morda je bila težava tudi v meni. Vse življenje sem bil športnik, nato pa sem se šel na banko pogovarjat o milijonih,'' se spominja zanimive izkušnje, na katero je danes še kako ponosen. Foto: Uroš Iskra Šmuc nam je še zaupal, da zadeve na začetku niso stekle, kot si je zamislil. V obdobju krize banke niso želele dajati posojil. ''Od leta 2010, ko sem ustanovil podjetje, pa do leta 2014 sem obiskal toliko bank, da je to noro. Poznam vse bankirje v Ljubljani. Najbrž tudi oni mene,'' se zdaj smeji, a takrat mu ni bilo do smeha.

''Prepričevanje bank je bilo res največje breme v tej zgodbi. To res ni prijetno. Nekaterim tudi zamerim, ker so me vlekli za nos in mi na koncu brez odgovora obrnili hrbet. Če po naključju kdo to bere, jih prosim le, da naj, če jih kdo prosi za pomoč, temu v doglednem času povedo, zakaj nočejo biti del zgodbe. Ne pa, da nisi vedel, kdo pije in kdo plača. Izpolnjeval sem neke dodatne vloge in izgubljal energijo za prazen nič. Razumem, da se mora banka zavarovati, a na prvem mestu mora biti tukaj človeški odnos. Ni bilo lahko, do tistega trenutka, ko smo se začeli pogovarjati z bankami, smo mi v ta projekt vložili že veliko svoje energije, časa in tudi sredstev,'' o neprespanih nočeh razlaga Šmuc.

Kaj bi se zgodilo, če ne bi našli banke, ki je bila pripravljena pomagati? ''Vedno je mogoče projekt izpeljati tudi brez banke, pojavljali so se tihi partnerji, ki so bili pripravljeni biti del zgodbe. A z Martinom imava vizijo, da ves svoj zaslužek vloživa za nove stvari, ki jih park še potrebuje.

Projekt je stal 1,5 milijona evrov

''Čeprav zveni, da se vseskozi zahvaljujem, je prav, da se. Tukaj bi se res zahvalil Abanki, ki nas je razumela in zdaj vidi, da se ni ustrelila v koleno. Projekt nas je stal 1,5 milijona evrov, a treba je vedeti, da se zadeva razprostira na 20 tisoč kvadratnih metrih. Sem spadajo parkirišče, tri teniška igrišča, sedem igrišč za odbojko na mivki, nogometno in košarkarsko igrišče plus dvorana. Zdi se mi, da smo precej racionalno izpeljali vso zadevo.''

Trenutno osem zaposlenih

Ko postaviš na noge tako veliko stvar, jo je nemogoče voditi sam. ''Trenutno imamo osem zaposlenih ter nekaj študentov in zunanjih izvajalcev. Tukaj imam v mislih čistilni servis. Nimamo le igrišča za odbojko na mivki, tam so tudi večnamenska dvorana, kjer se izvajajo plesni in vadbeni programi, bife, teniška igrišča, oddajamo parkirišča in prostore za piknik, v kratke pa imamo v namenu postaviti tudi balon, kjer bo odbojkarsko igrišče za dvoransko odbojko, badminton igrišče in eno igrišče za nogomet,'' je povedal Šmuc in dodal, da se pri tem ne namerava ustaviti in ima v mislih še ideje, ki pa jih za zdaj še ne namerava izdati, a s tem dal vedeti, da že zdaj prelep park še ni dosegel vsega svojega potenciala.

Kaj je mogoče početi v Športnem parku Ludus?

Novembra bodo organizirali turnir svetovne serije

Športni park Ludus že tri leta skupaj z Odbojkarsko zvezo Slovenije in podjetjem Extrem uspešno organizira odbojkarski turnir v središču Ljubljane. Zdaj bo turnir svetovne serije organiziral še v lastni režiji. Šlo za dvoranski turnir svetovne serije, ki so ga dodali za konec sezone odbojke na mivki.

V prekrasnem objektu bomo konec novembra spremljali turnir svetovne serije FIVB:

''Če želiš organizirati tak turnir, moraš zagotoviti tudi sredstva. Turnir bo imel nagradni sklad deset tisoč evrov. Zanimanja je ogromno, tako v moški kot ženski konkurenci, zato bo treba za uvrstitev na glavni turnir igrati tudi kvalifikacije,'' pove Šmuc. Tekmovanje bo le na dveh igriščih, kar bo za organizatorje pomenilo izziv.

''Zmogljivosti so, kakršne so, prepričan sem, da bomo kos nalogi, in vem, da nas čaka res lep dogodek,'' je še za konec sproščenega pogovora dodal zdaj uspešen podjetnik.